Pručka je prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico

0
330
(Foto: Sodobnost)

“Letošnji oktober je pa res od sile, kar ne neha nas razvajati z dobrimi novicami!” so sporočili s Sodobnosti. Komaj se je namreč poleglo navdušenje ob dejstvu, da se je slikanica Kako objeti ježa? Jane Bauer uvrstila v prestižni mednarodni katalog Bele vrane, že jih je včeraj razveselila vest, da je slikanica Pručka Roka Tkavca in Sabine Šinko prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico!

“S pručko smo višji in bližje oblakom, smo vedeli skupaj z junakinjo knjige, ob dejstvu, da je nagrada že drugo leto zapored pripadla naši založbi, pa smo veseli prav do neba,” so še sporočili iz Sodobnosti.

Kot piše v utemeljitvi, je slikanica naslovniško odprta, mladi bralec bo v njej začutil pomen otroške igrivosti in poguma, starejši se bo predajal odlično prikazani otroški logiki in njeni neverjetni nepredvidljivosti. Slikanica Pručka, ki je izšla lani pri KUD Sodobnost, je sporočilno izrazito večplastna pripoved o deklici Sofiji in njenem zvestem prijatelju Parsifalu Hrabrem, s katerim sta neločljiva pustolovca. A za kakšno pustolovščino v resnici gre v slikanici? Po maminem odhodu na pot mora Sofija nekaj dni preživeti pri babici in dedku, česar se sploh ne veseli in se pri njiju dolgočasi, dokler v vrtni uti ne odkrije pručke. Zdaj se začne velika pustolovščina: pručka Sofijo spremeni v najvišjo deklico na svetu, v žirafo, nato z lahkoto doseže breskve na drevesu, pručka se spremeni v daljnogled, s katerim v daljavi najde svojega prijatelja Parsija ter premaga oviro na poti do njega.

Likovna plast slikanice to temeljno dogajanje interpretira tako, da opazno dopolni to, kar je v zgodbi le nakazano. To je vidno že po prvih dveh povedih v slikanici, ki ju likovna govorica interpretira povsem svobodno, isti ustvarjalni pristop je viden tudi drugje, npr. v interpretaciji pručke kot domišljijske naprave. A kaj simbolizira pručka? Bržkone predvsem moč neskončne otroške domišljije, ki odpraši pozabljeni predmet in ga spremeni v pravljičnega, je v utemeljitvi zapisala komisija.

Komisija je pohvalila tudi izvrstno oblikovanje besedila, predvsem izbiro preglednega, izčiščenega tipa črk, ki jih je oblikovalec Aleš Zupančič mestoma tudi ustrezno likovno nadgradil.

Na razglasitvi nagrade 23. oktobra je komisija podelila tudi posebni priznanji. Priznanje za kakovost tipne slikanice (tipanke) je prejela slikanica Žiga špaget gre na trnek viset (založba Miš, 2023), za katero komisija meni, da inovativno povezuje tako besedno kot likovno ustvarjalnost ter prinaša bralcem s posebnimi potrebami in polnočutnim bralcem zanimivo slikaniško izkušnjo, ki ni vezana le na preplet besede in podobe, ampak vključuje tudi tip. Soustvarila sta jo Aksinja Kermauner in Zvonko Čoh.

Za nagrado sta bili nominirani še slikanici Naokokoli Maše Ogrizek in ilustratorja Mihe Hančiča (založba Miš) ter Sofija in labodje jezero Helene Kraljič in ilustratorke Tine Dobrajc (Morfemplus).

C. R., STA