Na okrogli mizi v slovenskem paviljonu Frankfurtskega knjižnega sejma z naslovom Knjige in zasloni ter otroški možgani so gostje spregovorile o pomenu branja knjig in daljših besedil v otroškem obdobju. Kot so poudarile, bralnih kompetenc oz. t.i. literarne socializacije ni mogoče doseči samo znotraj digitalnega okolja.
Kot je uvodoma poudarila profesorica za didaktiko nemškega jezika in književnosti na Univerzi v Regensburgu Anita Schilcher, je poleg osnovne socializacije, s katero se sreča vsak otrok, za njegov razvoj potrebna tudi literarna socializacija. Ta se konča, ko se otrok neha učiti branja oziroma to že obvlada, da se lahko naprej uči drugih stvari.
Po besedah Anite Schilcher bralne kompetence, ki jih otrok osvoji z branjem, omogočajo razvijanje kompleksnosti njegovega razmišljanja. Profesorica na Univerzi v Zagrebu Anita Peti-Stantić se je strinjala s predhodnico, pri čemer je opozorila, da morajo otroci z branjem začeti dovolj zgodaj, da navadijo možgane na to dejavnost, sicer je priložnost za razvoj bralnih kompetenc izgubljena.
Profesorica didaktike branja in literature na Univerzi Goethe v Frankfurtu Cornelia Rosebrock je menila, da je treba spodbujati otroke in mladostnike k branju, zlasti knjig in tiskanih del, s čimer se je strinjala tudi glavna urednica pri založbi Mladinska knjiga Alenka Kepic Mohar. Ob tem je poudarila tudi pomen prostočasnega branja in dobrih zgodb. Po njenem mnenju imajo tudi otroci in mladostniki radi dobre zgodbe, tudi če so dolge, kot primer je navedla knjige o Harryju Potterju.
Na vprašanje, ali obstaja nadomestek dolgemu branju, ki bi ga lahko nemara iskali v digitalnem okolju, so sogovornice odvrnile, da ne. Po mnenju Anite Schilcher je sposobnost linearnega branja in pridobitev bralnih kompetenc ključna za razvoj mišljenja oz. otrokovih kognitivnih sposobnosti, Cornelia Rosebrock pa je dodala, da tu nastane vprašanje, kako otrokom in mladostnikom ob vsej ponudbi v digitalnem svetu to dopovedati.
Profesorica z zagrebške univerze je omenila projekte branja, ki jih uvajajo na Hrvaškem. V enega izmed njih je vključenih 200 dijakov, ki berejo knjige po izboru svojih evropskih sodobnikov – te prevedejo v hrvaščino – in se nato o njih pogovarjajo na delavnicah.
Cornelia Rosebrock je omenila podatek, da v nemških osnovnih šolah vsak peti učenec četrtega razreda še ne zna tekoče brati. Obenem je poudarila prizadevanja šol za več branja. Tako je več osnovnih šol uvedlo 20- do 25-minutno dnevno branje. Tudi sicer meni, da morajo šole prevzeti to nalogo, saj vsi starši niso izobraženi, nekateri prihajajo iz drugih jezikovnih okoljih, spet drugi morda finančno ne morejo zagotoviti knjig.
Po mnenju Alenke Kepic Mohar je spodbujanje otrok in mladih k branju naloga celotne družbe. Branje bi bilo treba po njenih besedah popularizirati podobno, kot so nekoč to v Sloveniji naredili s tekom, ki je danes zelo priljubljen med številnimi Slovenci.
Kljub poudarjanju branja zlasti daljših besedil v tiskani obliki pa so se vsi strinjali, da sodobni čas od otrok terja tudi digitalno pismenost in da bo verjetno prihodnost tudi v šolah hibridna, da pa je treba opozarjati na pomen branja, saj so digitalne tehnologije zelo vabljive in dominantne.
C. R., STA
