Zvitorepec, stripovski junak, ki ga je ustvaril slovenski pionir stripa, Miki Muster, je svojo prvo objavo doživel pred 70 leti. Pozneje sta se mu pridružila še želvak Trdonja in volk Lakotnik, vendar je kot najbolj prepoznavna obveljala prav upodobitev naslovnega lika, premetenega lisjaka.
Miki Muster (1925-2018) je začel Zvitorepca risati v začetku 50. let minulega stoletja oziroma, kot so zapisali v utemeljitvi srebrnega reda za zasluge, ki mu ga je leta 2014 izročil predsednik republike Borut Pahor, “v sivih časih informbiroja”.
Zvitorepec kot tudi Lakotnik in Trdonja so živali s človeškimi lastnostmi, ki se dokaj uspešno spopadajo z najrazličnejšimi pustolovščinami. Kot je Muster pojasnil v intervjuju za STA leta 2015 ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo, je bil strip nekoč “pri nas prepovedan in ko so ustanovili prvi časopis, ki bi objavljal slovenske stripe – PPP – je bil pogoj, da bodo v njem objavljali samo slovenski avtorji in da bodo stripi nastajali na podlagi živalskih basni. Tako so v mojih prvih stripih nastopali lisica, jazbec, medved, volk… To sem smel risati, drugega pa ne”.
Obenem je Muster poudaril, da njegovi stripovski liki niso bili nikoli nasilni. Ob Zvitorepcu “je nastalo več kot 40 zgodb, pa nikoli ni bila prelita kri. Danes pa je na televiziji polno nasilja, zato ni čudno, da je svet tak, kot je. Včasih so bile kavbojke, ki imajo eno specifiko, v njih vedno zmaga dobro in tudi v mojih zgodbah je tako. Saj so v njih tudi negativni liki, ampak vedno zmagajo ti moji junaki, ki pa so smešni, duhoviti, vzgojni”, je tedaj pojasnil.
V počastitev 70-letnice Zvitorepca je Strip.art.nica Buch izdala sedmo in osmo knjigo Zvitorepca v barvah. Lastnik Strip.art.nice in založbe Buch je maja 2018 ob Mustrovi smrti poudaril, da skoraj ne mine dan, ko v striparnici ne prodajo vsaj kakšnega stripa iz enajstdelne zbirke, ki je začela izhajati leta 2010 in je bila tedaj v novem natisu. Uspešnosti po mnenju poznavalca zgodovine slovenskega stripa Iztoka Sitarja botrujejo “intrigantne pustolovske zgodbe z zapletom in razpletom, sočnimi dialogi v zdaj že malce arhaičnem jeziku in pestra izbira domišljijskih tem…” Vse to so, kot je pred štirimi leti poudaril Sitar, “atributi, zaradi katerih Zvitorepec navkljub računalniškim igricam in pametnim telefonom še vedno navdušuje mularijo”.
J.S., STA