Predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnostih narodov nekdanje SFRJ in vložena koalicijska dopolnila ne določajo, da se bodo morali učitelji učiti jezikov teh pripadnikov, je na seji DZ včeraj dejal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Predlog predvideva nadaljevanje obstoječe prakse, je zatrdil. – Nadaljevanje obstoječe prakse? Zakaj je potem nov zakon sploh potreben, se lahko marsikdo vpraša.
Iva Dimic iz NSi je namreč postavila poslansko vprašanje glede tega, ker je slišala informacije, da bodo morale vzgojiteljice v določenem delu države prihodnji teden začeti obvezen tečaj albanskega jezika.
Minister je dejal, da veljavni zakon o osnovni šoli določa, da šole za otroke, ki prebivajo v Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenščina, v sodelovanju z državami izvora že vrsto let lahko organizirajo dopolnilni pouk njihovega maternega jezika. Kot je dejal, se financiranje izvaja na podlagi dolgoletne prakse, po kateri se pred začetkom vsakega novega šolskega leta objavi javni razpis.
Tukaj naj poudarimo, da imajo pripadniki narodov nekdanje SFRJ, ki so v Sloveniji priseljenci in ne avtohtona manjšina, že sedaj ogromno prednost, saj dopolnilni pouk njihovih maternih jezikov plačuje država Slovenija, ki plačuje tudi učitelje, medtem ko potekajo dopolnilni pouki slovenskega jezika in slovenske sobotne šole v tujini (torej tam, kjer živijo Slovenci kot priseljenci) izključno na račun entuzijazma in prispevkov Slovencev, živečih v tujini in (spet) finansiranja države Slovenije! Vrhu vsega so učitelji slovenščine v večini primerov prostovoljci, poučujejo v prostem času in ne prejemajo plačila in ga ne pričakujejo; še najmanj od države, v kateri živijo.
Z novim zakonom bo finansiranje omenjenega dopolnilnega pouka še naprej zagotovljeno, oziroma bo za to najbrž šlo še več denarja….
C. R.
