Slovenska matica: Okrogla miza o mladih, nasilju in povečani prisotnosti psihopatije med otroci

0
319
Ljubljana, Slovenska matica. (Foto: Katja Kodba / STA)

Na okrogli mizi naslovom Mladi in nasilje, ki jo je 18. maja organizirala Slovenska matica, so strokovnjaki na področju pedagogike govorili o nasilju in pojavu psihopatije med otroci kot posledicah narcisoidno orientirane družbe in permisivne vzgoje. Izpostavili so pomembnost vzbujanja empatije med otroki, vzpostavljanja avtoritete in postavljanja mej.

 

“Vzgoja otrok je energijsko zelo potraten proces za odrasle, vendar se vsako vlaganje vanjo zelo splača. Če želimo lepši svet, se moramo najprej sami bolje obnašati do otrok,” je poudarila specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Barbara Šegula Škoberne. Dodala je, da sicer zagovarja pogovarjanje z otroki kot odgovor na medvrstniške probleme, med katerimi je tudi nasilje, ki je med otroci vedno bolj pogosto, tudi pogovor pa se mora nekje končati, saj je otrokom treba postaviti meje in pravila igre.

“Združevanje avtoritete in empatije vidim kot najbolj zdravo formulo za vzgojo v normalnem okolju,” je poudarila Šegula Škoberne, a dodala, da empatija ne pomeni permisivnosti. Opozorila je tudi na pomembnost primerne obravnave otrok na skrajnem delu spektra, otrok s psihopatskimi nagnjenji, ki potrebujejo posebno prilagojeno vzgojo in izobraževanje. Večinoma zgodbe takšnih otrok brez posebne obravnave poročajo o strahu in izoliranosti, ki ju občutijo, saj velikokrat čutijo, da nikamor ne spadajo, kar lahko vodi tudi v zelo nasilno vedenje.

Ravnateljica Strokovnega centra Planina Leonida Zalokar je poudarila, da sama na naraščajoč problem nasilja med mladostniki opozarja že dolgo. “V strokovnih centrih se ukvarjamo tudi z otroki s hudimi razvijajočimi se osebnostnimi motnjami, ki jih je vedno več tudi zaradi permisivne vzgoje in narcisizma v starševstvu, ki spodbujata psihopatijo,” je opozorila. Dodala je, da problem tiči tudi v stroki, ki s takšnimi otroci nima izkušenj in si pred realnim stanjem v vrtcih in šolah zatiska oči. “Ni šole in vrtca brez patologije in tega se vodilni ne zavedajo, ker z njimi nimajo izkušenj,” je dejala. Tudi izobraževalne ustanove morajo urediti, da bodo učitelji pridobili moralno integriteto, saj jih bodo le tako otroci spoštovali in upoštevali, je dodala.

Tudi nekdanji ravnatelj OŠ Prule Dušan Merc je opozoril na dejstvo, da patologija vzgoje in izobraževanja pri nas predstavlja vedno hujši problem. “Tudi dogodek v Beogradu je zagotovo povezan s patološko vzgojo doma, saj je otroka streljati s puško in sestavljanja seznama moral nekdo naučiti doma,” je povedal Merc. Dodal je, da so navodila, ki so jih starši in učitelji v Sloveniji prejeli ob dogodku v Beogradu, ki narekujejo, da bo pogovor z otroki rešil vprašanje medvrstniškega nasilja, neprimerna. Izpostavil je, da je problem v tem, da sistemsko ne verjamemo v urejeno šolstvo in dodal, da lahko prav neurejena šola v družbi pusti posledice, ki se bodo poznale zelo dolgo.

Vsi strokovnjaki so s strinjali, da v primeru konfliktov med otroci od njih ne moremo pričakovati, da bodo probleme reševali sami, saj je to naloga staršev in vzgojiteljev. Strinjali so se tudi, da k obnašanju otrok veliko pripomore prehiter dostop do digitalnih naprav. Veliko vlogo igra tudi primerna vzgoja, ki poleg ljubezni in sprejemanja predstavlja tudi vzpostavljanje avtoritete in ravnanje v smeri, ki je za otroka resnično najboljša in ni vedno najlažja.

C. R., STA