Srednješolsko izobraževanje je premalo uporabno!

0
262
Ljubljana, Fakulteta za strojnistvo. Na fakulteti za strojnistvo so predstavili projekt Iz teorije v strojnistvo, namenjen srednjesolskim uciteljem in dijakom kot dopolnilo pouka fizike. Foto: Fakulteta za strojnistvo

Na fakulteti za strojništvo so predstavili projekt Iz teorije v strojništvo, namenjen srednješolskim učiteljem in dijakom kot dopolnilo pouka fizike. O problematiki pomanjkanja uporabne vrednosti v srednješolskem izobraževanju so spregovorili tudi na okrogli mizi in se strinjali, da bo projekt pomagal navezati teorijo na aplikativne raziskave.

S projektom Iz teorije v strojništvo, ki predstavlja serijo posnetkov in so dostopni na spletni strani www.izteorijevstrojnistvo.si, želi fakulteta za strojništvo v okviru svoje družbene odgovornosti prispevati k višjemu razumevanju uporabe matematike in fizike v konkretnih življenjskih situacijah, je uvodoma pojasnil dekan fakultete Mihael Sekavčnik.

Na okrogli mizi z naslovom Kako srednješolske vsebine dodatno obogatiti z uporabno vrednostjo so gostje razpravljali o pomenu projekta. “Čeprav se še vedno lahko uvrščamo nad povprečje OECD kar se tiče matematične in naravoslovne pismenosti, najnovejši podatki nakazujejo trend upadanja tako pri matematični kot tudi pri naravoslovni in bralni pismenosti,” je izpostavila Mojca Štraus z ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež je konkretizirala napore gimnazije za promocijo študija inženirstva in pomanjkanja zanimanja za študij. “Dijakom in učencem moramo pokazati, da je v znanje potrebno vlagati svojo energijo ter v njih spodbuditi vedoželjnost. Hkrati pa se premalo zavedamo, kako zelo pomembno je, da dijaki konkretizirajo znanje, pripravijo praktične preizkuse in tako začnejo razumevati svet,” je povedala. Projekt je zato po njenem mnenju dobrodošel, saj verjame, da bo spodbudil zanimanje in pomagal konkretizirati teoretično fizikalno znanje.

Duša Marjetič z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacijo je poudarila, da so standardi znanja poklicne in splošne mature različni, kar se izraža v uspehu na visokošolskem izobraževanju. V primerjavi z drugimi državami ima Slovenija manjši delež diplomantov inženirskih študijev. “V visokošolskem sistemu opažamo velik osip po prvem letniku, ki je najbolj izrazit na tistih programih, kamor se vpisujejo dijaki s poklicno maturo, kar pa je posledica manjšega obsega znanja, ki ga tovrstna matura zahteva,” je dejala.

“Fizika in matematika sta v srednjih šolah preveč abstraktni, kar med dijaki vodi v izgubo zanimanja za tovrstne predmete. Zato podpiram projekt Iz teorije v strojništvo in vse podobne projekte, ki si pri dijakih prizadevajo vzpodbuditi ponovno zanimanje in jim na konkreten način orišejo tehnološke probleme v družbi,” je povedal rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič.

Direktorica gospodarskega interesnega združenja dobaviteljev avtomobilski industriji Tanja Mohorič je opozorila, da na trgu dela vlada bitka za tehnične kadre, ker povpraševanje precej presega ponudbo, zaradi česar Slovenija počasi, a vztrajno izgublja konkurenčnost na področju storitev in izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Ključne probleme v slovenskem gospodarstvu lahko po njenem prepričanju naslavljamo le s tesnim sodelovanjem med državo, znanostjo in gospodarstvom.

“Zavedamo se svoje družbene odgovornosti, ki s projektom ponuja roko srednješolskim institucijam in tako prispeva majhen, a pomemben košček sestavljenke v rešitvi kompleksnega problema dvigovanja tehniške in inovacijske kulture v Sloveniji,” je zaključil Sekavčnik.

C.R., STA