Študenti gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, matematike in fizike so na okrogli mizi v torek v Cankarjevem domu poudarili ključne prednosti, ki jih za varnejšo in trajnostno prihodnost prinaša jedrska energija. Pozdravili so tudi projekt izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško (Jek 2).
Okroglo mizo z naslovom Jedrska energija – varna prihodnost ali tveganje? je organiziral konzorcij študentskih svetov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Fakultete za strojništvo in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, z njo pa so po besedah predsednika študentskega sveta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Nejca Tacerja želeli poudariti, da se tudi mladi zanimajo za družbeno pomembna vprašanja.
Študenti so predstavili predvsem pozitivna mišljenja, vezana na jedrsko energijo in izgradnjo Jeka 2, ki ga načrtujejo v neposredni bližini sedanje Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Po njihovem mnenju jedrska energija v današnjem času globalnega segrevanja in podnebnih sprememb igra pomembno vlogo, saj se z njo v ozračje ne sproščajo toplogredni plini, okoljski oz. ogljični odtis jedrskih elektrarn pa je majhen v primerjavi z drugimi tehnologijami za proizvodnjo električne energije. Jedrska energija, kot so poudarili, zagotavlja zanesljivo oskrbo z električno energijo po konkurenčni ceni in zmanjšuje odvisnost od uvoza energije, v primerjavi z drugimi tehnologijami pa zagotavlja proizvodnjo velike količine električne energije glede na potrebne količine goriva.
Ker Slovenija leži na potresnem območju, so se študenti gradbeništva v razpravi o načrtovanju izgradnje Jeka 2 dotaknili potresne nevarnosti, ki bi lahko grozila novi jedrski elektrarni. Vendar pa so ob tem izpostavili, da naj bi se nova elektrarna projektirala glede na potres s 1000-letno povratno dobo, medtem ko se vsakdanji objekti, ki jih gradimo, projektirajo na 475-letno povratno dobo. Izgradnjo tudi načrtujejo v neposredni bližini zdajšnjega Neka, ki uspešno deluje že več kot 40 let, zato obstaja zaupanje v tamkajšnji prostor.
Dejali so, da se jedrskih elektrarn v družbi sicer drži slab sloves predvsem zaradi obsežnejših jedrskih nesreč, ki so se zgodile v preteklosti, pri tem pa so poudarili, da se te zelo redko zgodijo. Javnosti so problematični tudi radioaktivni odpadki, ki nastajajo pri pridobivanju jedrske energije. Tovrstne odpadke iz Sloveniji sicer izvažamo v tuje države, kjer jih predelajo in nato v precej manjši količini vrnejo nazaj. Kot so povedali govorci, se v 40-letni dobi radioaktivnih odpadkov še vedno nabere malo. V bližini Neka pa se sicer tudi že načrtuje odlagališče za nizke in srednje radioaktivne odpadke.
Navzoče na okrogli mizi sta med drugim pozdravila tudi predsednica Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Tanja Goričanec in nekdanji predsednik uprave Neka Stanislav Rožman, ki sta dogodek označila kot izjemno pomembnega, predvsem z vidika ozaveščanja javnosti o pomembnosti jedrske energije in njenih prednostih. Kot je poudaril Rožman, se na področju izgradnje Jeka 2 že veliko dogaja, med drugim naj bi DZ kmalu sprejel sklep o razpisu referenduma, ki naj bi ga izvedli v letošnjem letu, vse bliže pa smo tudi sprejetju resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. “To bo pravzaprav prvi temeljni dokument načelne narave, ki bo na nek način dal legitimnost jedrski energiji v Sloveniji,” je poudaril.
C. R., STA
