13. aprila so se pričeli že tradicionalni Dnevi slovenskega lesarstva, ki se letos osredotočajo na izzive lesne in pohištvene industrije, krožnega gospodarstva, internacionalizacijo, pa tudi na zagotavljanje usposobljenih kadrov v lesarstvu ter implementacijo industrijske strategije, v kateri ima lesno-predelovalna panoga pomembno vlogo. Osrednji dvodnevni strokovni dogodek slovenske lesne industrije, ki letos poteka v živo v ljubljanskem Grand Hotelu Union, je prvi dan privabil več kot 140 udeležencev. Poleg različnih okroglih miz in strokovnih predavanj, ga bo danes pozno popoldne obogatila podelitev nacionalnih priznanj in nagrad za Lesarski presežek leta 2022, jutri pa bodo potekala tudi mednarodna poslovna srečanja lesarskih podjetij.
Dogodek je odprl Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je poudaril pomen lesne industrije za slovensko gospodarstvo in družbo. »Les je trajnostni material in ima kot surovina velik razvojni potencial za našo državo. V tej luči je predelava in uporaba lesa ključnega pomena pri doseganju podnebnih ciljev Evropskega zelenega dogovora in za znižanje emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov. Na ministrstvu smo les prvenstveno prepoznali kot material za industrijsko predelavo in ne kot energent.« Z namenom, da bi les v Sloveniji znali in zmogli uporabiti, država lesno-predelovalno industrijo podpira na več načinov. »Pri javnem naročanju smo razširili obvezno uporabo lesa pri gradnji stavb, naročanju stavbnega pohištva in protihrupnih ograj,« je izpostavil. Pripomnil je, da ministrstvo podpira druga domača in tuja podjetja pri investicijah v lesno industrijo, predvsem v proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
Sledil je Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je opozoril je na pomen lesne industrije pri zniževanju emisij CO2 ter predstavil aktivnosti direktorata za spodbujanje panoge in podporo podjetnikom z različnimi razpisi. »Predelavo in uporabo lesa podpiramo tudi z različnimi spodbudami. Aprila smo objavili razpis iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost v višini 28 milijonov evrov, v pripravi pa je še dodatni razpis za mikro podjetja in obrtnike. Ti ukrepi bodo povečali domačo predelavo lesa in zmanjšali izvoz nepredelane hlodovine, za kar si še posebej prizadevamo,« je povedal. Cilj je povečati domačo predelavo lesa, pospešiti rast slovenskega gospodarstva in spodbujanje lesene gradnje. »Obenem prepoznavamo tudi številne izzive lesne panoge in jih spreminjamo v nove priložnosti, zato spodbujamo in promoviramo uporabo lesa pri gradnji in opremljanju notranjih prostorov.«
Udeležence je nagovoril tudi Rok Capl, vršilec dolžnosti direktorja javne agencije SPIRIT Slovenija, ki je izpostavil številne aktivnosti, ki jih agencija izvaja za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov že vse od leta 2013. »Z njimi si prizadevamo za pozitivno podobo lesa v splošni in strokovni javnosti ter krepimo zavedanje o lesu. V ta namen smo lani prvič zagnali promocijsko kampanjo Uporabimo slovenski les, s katero les promoviramo kot material prihodnosti ter strokovno in laično javnost ozaveščamo o njegovih prednostih ter spodbujamo k njegovi uporabi. Slovenija ima lesa v izobilju, zato je namen kampanje spodbuditi čim večjo uporabo slovenskega lesa. Les za Slovenijo predstavlja izjemno priložnost in prihodnost, zato bomo na agenciji tudi v prihodnje nadaljevali z različnimi aktivnostmi za promocijo lesa.«
Udeležence sta nagovorila tudi Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na GZS, ki je izpostavil ter Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Sicer pa so bila v nadaljevanju na okrogli mizi predstavljene potrebe in pričakovanja pohištvenega sektorja, izzivi in perspektiva evropske lesne in pohištvene industrije, skupaj s priložnostmi panoge v okviru zelenega dogovora in načrta za okrevanje in odpornost ter implementacije industrijske strategije. Udeleženci okrogle mize so ocenili, ima Slovenija dovolj lesa in znanja za njegovo predelavo, za doseganje večje trajnosti pa bo potrebno večje sodelovanje in usklajevanje med državo in panogo.
Sledila so strokovna predavanja na različne aktualne tematike, med drugim so bile predstavljene priložnosti lesne industrije v luči Fit 55 in Podnebnega sklada, pa tudi novi ukrepi in finančne spodbude za razvoj lesno-predelovalne panoge ter trendi in inovativne rešitve v leseni gradnji.
V popoldanskem delu s pričetkom ob 17. uri bo potekala tudi podelitev nacionalnih nagrad in priznanj za Lesarski presežek leta 2022. Nagrade za izbrane lesene izdelke, ki predstavljajo reprezentativno in globalno poslovno uspešno ponudbo slovenskega lesarstva, bo SPIRIT Slovenija letos podelil že drugič. Nagrajeni lesarski presežki so tudi na ogled v osrednji dvorani Grand Hotel Union, v kateri poteka dogodek.
Jutrišnji dan bo v znamenju razprav o kadrih in poklicih v lesarstvu ter pomoči lesarskim podjetjem pri širitvi poslovanja na tuje trge. Sledila pa bodo tudi mednarodna poslovna srečanja lesarskih podjetij.
Dogodek sta organizirala SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za lesarstvo, v sodelovanju z Društvom za zaščito lesa Slovenije. Zaradi ugodnejših epidemioloških razmer in ob upoštevanju vseh veljavnih ukrepov je potekal v živo, posnetek pa bo naknadno objavljen na spletu.
Podeljena priznanja in nagrade za Lesarski presežek leta 2022
V popoldanskem delu Dnevov slovenskega lesarstva, so bile že drugič po vrsti podeljene tri nacionalne nagrade in sedem priznanj za oblikovalski Lesarski presežek leta 2022. Dobili so jih avtorji izdelkov, ki so sestavljeni pretežno iz lokalnega lesa in ustvarjajo nove tržne niše ter imajo velik potencial, da uspejo tudi v tujini.
SPIRIT Slovenija je letos skupaj z Društvom oblikovalcev Slovenije in Direktoratom za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravil že drugi javni natečaj, s katerim so iskali izvirno oblikovane izdelke iz lesa, ki bi lahko uspešno nastopali kot prepoznavni slovenski izdelki na globalnih trgih. Cilj letošnjega projektnega natečaja je bil pridobitev predlogov novih lesenih pohištvenih izdelkov ter izdelkov tako za domače in delovno okolje kot tudi prosti čas. Preko natečaja se je tudi identificiralo ustvarjalne pobude, ki uspešno odgovarjajo na izzive o učinkovitosti lesarskega izdelka.
Komisijo so sestavljali Julijan Krapež, Zarja Vintar in Mateja Panter (Društvo oblikovalcev Slovenije), Igor Stepančič, (pohištvena industrija), Mitja Špes (Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo) in Irena Meterc (SPIRIT Slovenija). Ta je prispele predloge presojala po naslednjih kriterijih:
- jasna prepoznavnost koncepta, ki hkrati izkazuje avtonomno podobo v različnih tržnih okoljih in strokovna komisija v njem prepozna visoko razmerje med predvidoma vloženimi stroški materiala in dela v razmerju do pričakovane cene končnega izdelka na trgu,
- razumevanje sodobnih tržnih okoliščin in prilagojenost globalnim logističnim trendom / izdelek terja relativno majhen transportni volumen, nezahtevno embalažo in ga kupec zlahka sestavi sam,
- visoka okoljska učinkovitost / visoka stopnja zajetega CO2 in hkrati za serijsko izdelavo sorazmerno majhna poraba energije,
- verodostojen izvor iz lokalne tradicije, sodobna izvedba ob upoštevanju sedanje in pričakovane življenjske in estetske potrebe uporabnikov ter predvidena dolga življenjska doba,
- odziv na nove potrebe in noviteta na področju uporabe lesa.
»Komisija je imela težko delo, saj je na natečaj prispelo 31 izjemnih oblikovalskih predlogov, ki so bili zelo raznovrstni tako po namenu uporabe, merilu izdelka kot tudi dodelanosti – nekateri izdelki so že v proizvodnji ali uporabi, drugi pa v fazi zasnove. Smo pa letos v primerjavi z lanskim natečajem dodali vsebinske omejitve, ki se vežejo na iskanje bolj serijskih in industrijskih izdelkov,« je ob tem povedal Jurij Dobrila, predsednik upravnega odbora Društva oblikovalcev Slovenije. Vsi prejeti predlogi so odličen pokazatelj, kaj vse se da narediti s premišljeno, kreativno in trajnostno uporabo lesa, je dodal. Z dizajnom ter inovativnimi in funkcionalnimi rešitvami pri obdelavi lesenih izdelkov lahko ustvarimo znamko visoke vrednosti, ki bo uspešna tudi v tujini, kar že dokazujejo številna slovenska lesarska podjetja.
Za izdelke, ki prispevajo k temeljem prihodnjih razmislekov o lesarski ekonomiji okolja, je bilo podeljenih sedem priznanj in tri enakovredne nagrade. Avtorji le teh so prejeli posebne ročno narejene stolčke, imenovane PLEVNIKI, katerih avtor je profesor Janez Suhadolc, ki je številne generacije arhitektov uvedel v umetnost poklica kot profesor prostoročnega risanja na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Še posebej je znan po ročnem izdelovanju unikatnih pohištvenih artefaktov, predvsem umetelnih stolov. Prvi plevniki so bili narejeni kot stolčki za puljenje plevela na obhišnih vrtovih. Okrogli trinožniki imajo razširjena stopala, ki naj bi preprečevala ugrezanje v mehko vrtno prst, izkazali pa so se tudi kot priročni otroški stolčki.
DOBITNIKI PRIZNANJ ZA LESARSKI PRESEŽEK LETA so:
OLIMP
Avtorja: Katjuša Kranjc, Rok Kuhar
Oblikovanje stola se naslanja na znane forme iz preteklosti, ki so zaznamovale našo pohištveno industrijo. Tradicionalno oblikovani krogi iz masivnega lesa bukve so sestavljeni v prestol.
KOČEVSKI BRLOG
Avtorja: Gašper Premože, Matejka Dekleva; soavtor: Tadej Šulman
Brlog iz lesa kočevskih gozdov je zamišljen kot inovativna podzemna enota za turistični glamping. Predstavlja pohištveni kos sredi gozda, prekrit z zemljo in gozdnim rastjem. Uporabnik postane »kočevski medved«.
LESENO SOBNO KOLO ANNUM
Avtorja: Erik Močnik, Matjaž Podobnik
Edinstveno in ekskluzivno sobno kolo je izdelano iz kakovostnega slovenskega lesa, je ergonomsko oblikovano, nastavljivo in sodi v višji cenovni razred. Namenjen je za uporabo v hotelih, vilah, na jahtah … in doma.
POGANJALČEK VROOM
Avtor: Jernej Kropej
Avtor je poganjalček oblikoval celostno – predvidel je lahek les topola ali lipe, nastavljivost krmila, kolesa, ki se vrtijo v krogu 360 stopinj in razstavljivost oziroma zložljivost v kartonsko embalažo.
NAUTILUS POD
Avtor: Igor Arh
Zaseben, zvočno izoliran spalni prostor z avdio-video tehnologijo, ergonomsko vzmetnico, shrambo in minibarom predstavlja počitniško zmogljivost na majhnem prostoru. Mobilna enota se sestavlja v horizontalni in vertikalni smeri.
GUGALNICA PLAYWOOD
Avtorica: Pia Groleger
Posebnost gugalnice iz krivljenega vezanega lesa je možnost rasti z otrokom, kar dosežemo z odstranjevanjem posameznih varoval. Namenjena je za zunanje in notranje prostore.
LESENO OKNO NATURA ULTIMO
Avtorica: Liza Križnar, M Sora
Lesen okvir okna ustreza vsem sodobnim tehnološkim zahtevam, izdelan pa je iz starega, odsluženega lesa. Profil okna kljub reciklaži ustreza sodobnim arhitekturnim težnjam po minimalizmu.
PREJEMNIKI ENAKOVREDNIH NAGRAD ZA LESARSKI PRESEŽEK LETA so:
CAROTO, sadilni pripomoček za vrtnarjenje
Avtorji: Dušan Grobovšek, Igor Grobovšek, Gal Grobovšek
Izvirno oblikovanje z duhovito noto je posebnost izdelka, ki ga sicer odlikuje tudi jasna prepoznavnost koncepta, primerna uporaba lesa, funkcionalnost in možnost serijske proizvodnje. Sadilnik je namenjen ljudem s slogom, ki vrtnarjenje jemljejo kot odklop po napornih dnevu v pisarni. Je več kot le pripomoček, saj opravilo z njim postane bolj zanimivo, polno, sproščujoče, zabavno … Zasnovan je kot pravi fetiš in bo mogoče postal kultni izdelek. Sorazmerno enostaven izdelek je do potankosti razdelan in v celoti izdelan iz naravnih materialov: les, baker, bombaž.
HOSTEL, sestavljivi bivalni moduli
Avtor: Andrej Milovanovič
Hostel v Muzeju kranjske čebele v Višnji Gori predstavlja inovativno rešitev bivanja, ki asociira na čebelje satje. Šesterokotni moduli različnih dimenzij in namenov uporabe (bivalni del, kuhinja, sanitarije) so izdelani iz smrekovega lesa. Sestavljajo se v poljubne kompozicije, do zgornjih enot vodijo stopnice. Sistem satovja je dovršeno izdelan in privlačen za obiskovalce muzeja, ki lahko izkusijo prenočevanje v satovju. Komisija ugotavlja, da tak način uporabe lesa pomeni dodano vrednost in upa, da se bodo leseni moduli aplicirali v še kakšnih objektih.
FRAXI, pohodne palice
Avtor: Matic Pošebal
Gre za nov, inovativen in vsestranski z naravo povezan izdelek. Njegove odlike so dovršeno oblikovanje, odziv na sodobne potrebe uporabnikov, visoka okoljska učinkovitost – majhna poraba lesa in naslanjanje na lokalno tradicijo. Avtor iz domačega lesa s premišljenim oblikovanjem v 3 velikostih zajame vsakega morebitnega uporabnika. Izdelek, kjer prevladuje moment funkcije, je oblikovno z lucidnimi detajli tako nadgradil, da je postal predmet lepega, darila, želje in ne zgolj uporaben kos pohodnika. Nagrada naj bi prispevala spodbudo in delček k razvoju trženja izdelka tudi na tujih trgih.
Prejemniki priznanj in nagrad ter ostali prijavitelji za Lesarski presežek leta so razstavljeni v dvorani Grand Hotela Union, kjer 13. in 14. 4. 2022 poteka dogodek 3. Dnevi slovenskega lesarstva.
Vir: gov.si
