Trije raziskovalci iz Slovenije med prejemniki uglednih ERC projektov

0
520
(Foto: Pixabay)

Evropska komisija je danes objavila rezultate razpisa Evropskega raziskovalnega sveta (angleško ERC) 2021 za uveljavljene raziskovalce (angleško ERC Advanced Grant 2021).

 

Med 1735 prijavami z vsega sveta so po zahtevnem ocenjevalnem postopku za financiranje izbrali 253 projektov. Dva raziskovalca in ena raziskovalka iz Slovenije so med prejemniki uglednih projektov Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce.

Za izjemen uspeh čestitamo trem raziskovalcem: dr. Francu Forstneriču in dr. Maruši Bradač, ki bosta svoj projekt vodila na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani kot gostiteljski ustanovi ter dr. Borutu Klabjanu, ki je za gostiteljsko ustanovo izbral Znanstveno-raziskovalno središče Koper. To je ponovitev uspeha iz leta 2020, ko so bili prav tako med prejemniki ERC projektov za uveljavljene raziskovalce kar trije raziskovalci v Sloveniji.

Dr. Franc Forstnerič je projekt HDPR prijavil na ERC panel za matematiko (PE1), kjer so za financiranje med 64 projekti izbrali le 9 projektov. Med njimi je projekt HDPR – »Holomorphic Partial Differential Relations«.

Dr. Maruša Bradač, ki se je po izjemni karieri v Združenih državah Amerike vrnila v Slovenijo, pa je uspela s prijavo projekta FIRSTLIGHT – »Exploring Cosmic Dawnwith James Webb Space Telescope« na panelu za vesolje (PE9), kjer so med 72 prijavami za financiranje izbrali 11 projektov.

Dr. Borut Klabjan, je projekt OPEN BORDERS – »Cold War Europe Beyond Borders: A Transnational History of Cross Border Practices in the Alps-Adriatic area from World War II to the present« prijavil na ERC panel za zgodovino (SH6), kjer so med 85 prijavami za financiranje izbrali 13 projektov.

S kar dvema novima projektoma Univerza v Ljubljani utrjuje svoj vodilni položaj kot gostiteljska ustanova za ERC projekte v Sloveniji, saj jih izmed 19 v Sloveniji gosti 8, od tega kar polovico prav Fakulteta za matematiko in fiziko. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport z veseljem ugotavljamo, da se z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper tudi širi krog gostiteljskih ustanov za ERC projekte v Sloveniji (do sedaj Univerza v Ljubljani, Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut in INNORENEW).

Več o izbranih projektih:

Projekt HPDR

Namen ERC projekta je raziskati lastnosti in položaj Oka mnogoterosti v klasifikaciji kompleksnih mnogoterosti ter njihovo povezavo z vrsto drugih fleksibilnostnih lastnosti, obravnavanih v literaturi. Posebna pozornost bo posvečena zvezam med lastnostjo Oka in metrično pozitivnostjo Kaehlerjevih metrik ter vprašanju obstoja Oka mnogoterosti med projektivnimi mnogoterostmi, med drugim v razredu Calabi-Yau mnogoterosti, ki so pomembne v matematični fiziki. Dihotomija med fleksibilnostjo in rigidnostjo bo razvita in študirana tudi v sorodnih sistemih, kot so minimalne ploskve in kompleksne kontaktne strukture ter v drugih kompleksnih sistemih, ki temeljijo na zvezah med vrednostjo in parcialnimi odvodi holomorfnih preslikav. To je prvi sistematični poskus sinergije fleksibilnostnih lastnosti v kompleksnih sistemih.

Projekt FIRSTLIGHT

Cilj projekta je usmeriti pogled daleč v zgodovino vesolja, v čas nastanka prvih zvezd in galaksij. Pri tem bo dr. Maruša Bradač uporabila podatke, ki jih bo njena skupina pridobila s teleskopom James Webb. S temi podatki bo preučevala obdobje temnega veka, ko so prve galaksije ionizirale nevtralni vodik in spremenile vesolje iz neprepustnega v prozornega za vidno svetlobo.

Projekt OPEN BORDERS

Zgodovina Evrope v času hladne vojne je drugačna, če jo opazujemo z obmejnega prostora Alpe-Jadran, kot pa če nanjo gledamo z vrha berlinskega zidu. Prepletenost ljudi, prehodnost izkušenj in vsakodnevnih gospodarskih izmenjav, ki so kljub mednarodnemu političnemu nihanju zaznamovale obdobje po drugi svetovni vojni dalje, nam govorijo o povezanosti prostora preko državnih meja. Projekt »Odprte meje« (Open Borders) ima namen preučiti mnogotere oblike povezovanja, ki so zaznamovale vsakdan območja Alpe-Jadran. Na tak način želi opozoriti na potrebo po razumevanju preteklosti evropske celine, ki presega črnobele razlage o dihotomski delitvi na Vzhod in Zahod ter ponuditi bolj razvejano sliko Evrope od konca druge svetovne vojne do danes.

Vir: gov.si