(VIDEO) Ugrabljena avtonomija vzgojno izobraževalnega sistema: Slovensko šolstvo terja nujne spremembe zakonodaje

0
483
(Foto: youtube)

Slovensko šolstvo po mnenju udeležencev petkovega posveta Ugrabljena avtonomija vzgojno izobraževalnega sistema v organizaciji državnega sveta terja nujne spremembe zakonodaje. Ravnatelji in učitelji se po mnenju enega od ravnateljev zaradi pogostih obiskov različnih inšpekcij, pa tudi stalnih pritožb staršev, počutijo kot “v verigah”.

Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. V nagovoru je med drugim izpostavil, da je v pogovorih s številnimi ravnatelji in učitelji večkrat zaznal zahtevne izzive, s katerimi se soočajo šole oz. ravnatelji in učitelji v komunikaciji z učenci in njihovimi starši. »Opaziti je, da so starši zelo vključeni v šolski proces, da učenci zelo svobodno razumejo učiteljevo avtoriteto – posledično zato prihaja do nerazumevanja med tem, kaj so pravice, kaj odgovornosti in kaj pristojnosti enih in drugih, in s tem do napetosti – ki največ škode naredijo prav otrokom. Učiteljeve avtoritete pa ne ogrožajo le ti zahtevni odnosi, ampak tudi zapleteni in neživljenjski predpisi, ki omejujejo učiteljevo in ravnateljevo samostojnost pri reševanju različnih vprašanj in problemov v pedagoškem procesu,« je dejal in izrazil upanje, da bodo strokovni zaključki posveta spodbudili pristojno Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje k hitrejšemu in odločnejšemu ukrepanju v soočanju z omenjenimi izzivi, ki neposredno vplivajo na kakovost in učinkovitost izobraževalnega procesa in s tem tudi na prihodnost naših otrok.

S prispevki so v nadaljevanju nastopili predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brumšek, ravnatelj OŠ Mengeš Sašo Božič, ravnatelj OŠ Matije Čopa Kranj Matija Horvat, ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman in ravnatelj OŠ Sežana Alen Kofol.

Razpravljavci so predstavili pojmovanje avtonomije in njenega pomena za šolski sistem. Avtonomija šol in avtonomija strokovnih delavcev šole predstavlja enega od elementov trajnega in kakovostnega napredka. Od ravnatelja in ostalih strokovnih delavcev šole se zahteva določena stopnja strokovne avtonomije, prav tako pa so odgovorni za kakovost in rezultate svojega dela. Avtonomijo med drugim omejujejo tudi birokratske zahteve, pravilniki in pravne norme, katerih število, teža in pomen se je v zadnjih desetih letih močno povečala. Kljub temu, da so določeni okvirji nujni, se zastavlja vprašanje, ali teh ni preveč oziroma ali niso morebiti preveč okorni, da bi v času hitrih sprememb, ki zahtevajo hitro prilagajanje, še omogočali ohranjanje standardov. Vsa profesionalna avtonomija se pogosto zoži na problem izvrševanja predpisanih postopkov in argumentiranja profesionalnih odločitev zunanjim deležnikom, kar negativno vpliva na ohranjanje obstoječih in pridobivanje novih pedagoških kadrov.

Nujno so potrebne spremembe zakonodaje, ki ureja šolstvo in izobraževanje, saj je le-ta zastarela in ni sledila družbenim spremembam. Udeleženci posveta so se strinjali, da je prilagoditev normativov in standardov potrebam novih šolajočih se generacij ter tudi potrebam po sodobnih oblikah pouka nujna in izrazili pričakovanje, da bo resorno ministrstvo postavilo ločnico med pristojnostmi šole in zunanjih deležnikov ter s tem zaščitilo avtonomijo šol. Sodelujoči so med drugim tudi zavzeli stališče, da je pred reformo šolskega sistema nujna celovita evalvacija devetletke.

Predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan je poudaril, da jim delo v šolstvu močno otežuje cel regiment inšpekcijskih služb, od energetskih pa vse tja do šolske inšpekcije. “Vse to nam zelo otežuje delovanje, pri čemer nimamo nobenih zadržkov glede nadzora, želimo pa si, da bi sistem deloval tako, da bi nam pri delu pomagal in nas usmerjal k bolj kakovostnemu izvajanju pouka,” je povedal. Ob tem je izpostavil delež financiranja javnega šolstva, ki se v zadnjih desetih letih drastično zmanjšuje. Za stabilno delovanje bi zadostovalo pet odstotkov BDP, za razvojno naravnano šolstvo bi potrebovali še bistveno več, šolstvu pa se trenutno namenja le štiri odstotke BDP, je dodal.

V nadaljevanju so ravnatelji posameznih osnovnih šol predstavili svoje videnje problematike in podali tudi konkretne predloge, s katerimi bo lahko ministrstvo za vzgojo in izobraževanje poseglo v reševanje in urejanje problematike.

Tako je med drugimi ravnatelj kranjske Osnovne šole (OŠ) Matije Čopa Matija Horvat izpostavil tri ključne spremembe za izboljšanje stanja – ustanovitev učiteljske zbornice, ki bi omogočala vpogled v dogajanje v šolstvu, redni sestanki predstavnikov ravnateljev z ministrstvom in imenovanje ravnateljev na podlagi strokovnega izbora.

Da so nujne spremembe obstoječe šolske zakonodaje, je prepričan ravnatelj OŠ Mengeš Sašo Božič. Na to je prav tako opozoril tudi ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek. Ravnatelji in učitelji se po njegovih navedbah zaradi pogostih obiskov različnih inšpekcij, pa tudi stalnih pritožb staršev počutijo kot, da so “v verigah”. Treba je preoblikovati zakonodajo, ukiniti anonimne prijave in pohiteti s prenovo učnih načrtov, je bil jasen.

Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

Posnetek posveta je dostopen tukaj:

C. R., STA