V Kranju so obravnavali predlog za spremembo šolske zakonodaje glede priseljencev

0
372
Mestni svet, Kranj (Foto: Tinkara Kovač / STA)

Kranjski mestni svet je na včerajšnji seji obravnaval predlog spremembe šolske zakonodaje. Mestna uprava meni, da bi težave, ki se pojavljajo v šolah, lahko reševali tako, da bi država za otroke, ki ne znajo slovensko, uvedla slovensko pripravljalnico. O predlogu svetniki včeraj še niso glasovali, saj so ocenili, da ga je treba še dodelati.

 

Kot je povedala vodja urada za družbene dejavnosti na Mestni občini Kranj Tanja Hrovat, se soočajo z velikim prilivom tujih delavcev in njihovih družin z mladoletnimi otroki. V posameznih razredih je zato veliko otrok, ki ne znajo slovensko. V prvi triadi desetih osnovnih šol v Kranju je trenutno vpisanih 227 otrok, ki ne razumejo slovenskega jezika, na nekaterih šolah je takšnih že skoraj tretjina učencev.

“To onemogoča izvajanje pouka, kakovostno sledenje kurikulumu in oblikovanje skupinske dinamike. Otrokom, ki ne razumejo slovensko, pa šolanje predstavlja velik stres, poglabljajo se stiske, posledično je tudi več vedenjskih težav,” je izpostavila Hrovatova. Spomnila je še na velik izziv v času epidemije covida-19, ko se učenci, ki ne razumejo slovensko, šolanja na daljavo v veliki meri niso mogli udeleževati.

Gre za težave, ki trajajo že nekaj let in postajajo vse večje, ne le v Kranju, temveč tudi drugod po državi, na primer tudi v Velenju. Država v prvem letu sicer plača dodatne ure slovenščine za otroka, ki ne zna slovensko, vendar se večina otrok v enem letu ne nauči slovenščine na zadovoljivem nivoju. Šlo naj bi predvsem za otroke albanske narodnosti.

Kranjska mestna uprava zato predlaga, da bi se ob prvem vpisu otroka v šolo preverilo njegovo poznavanje slovenskega jezika. V primeru, da bi šolska svetovalna služba ugotovila, da otrok ne zna slovensko na ustreznem nivoju, bi starše napotila na vpis otroka v slovensko pripravljalnico. To je enoletno učenje slovenskega jezika in spoznavanje slovenskih običajev oziroma kulture.

Slovenska pripravljalnica bi se izvajala v popoldanskem času v prostorih osnovnih šol. Pouk bi izvajale osebe, ki že sedaj izvajajo dodatne ure slovenščine, po potrebi pa še dodatni medkulturni mediatorji in učitelji. “S tem se stroški ne bi zelo povečali, bi pa v enem letu intenzivnega učenja dosegli višjo kakovost znanja slovenščine in zmanjšali omenjene stiske,” je ocenila Hrovatova.

V mestni upravi menijo, da bi takšna sprememba zakonodaje ponovno vzpostavila vzdržno stanje glede spremljanja pouka vsem vključenim učencem ne glede na narodno pripadnost, brez vsakodnevnih motenj, ki jih povzročajo jezikovne ovire.

Zato je nameravala občina vladi posredovati predlagano spremembo zakona o osnovni šoli, hkrati pa tudi spremembo zakona o vrtcih za sprejem normativa, da se lahko v posamezen vrtčevski oddelek sprejme največ tri otroke, ki ne govorijo slovensko.

Vendar so mestni svetniki menili, da je treba predlog zakonodajnih sprememb, zlasti na področju vrtcev še dodelati, preden jih ponovno obravnavajo in posredujejo vladi.

STA, J.S.