Včeraj smo zaznamovali svetovni dan brajeve pisave oz. brajice, pisave za slepe in slabovidne, ki omogoča pretvorbo pisane besede v tipno obliko. Pomembno je, da družba prepozna potrebe slepih z vlaganjem v izobraževanje in vire v brajici ter se zavzema za njeno vključitev v izobraževalnih in zaposlitvenih okoljih, so poudarili v zvezi društev slepih.
Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije dajejo poudarek pomenu dostopnosti informacij slepim in slabovidnim. Kot so zapisali, je eden od načinov dostopa do njih brajeva pisava, ki slepim odpira okno v svet leposlovja, izobraževanja, kulture, glasbe in ostalih področij življenja.
Svetovni dan Braillove pisave oz. brajice obeležujemo 4. januarja, ta dan se je namreč leta 1809 rodil njen izumitelj Louis Braille. Sam je oslepel v zgodnjem otroštvu, pisavo pa je izumil leta 1824, ko je bil star 15 let.
Brajica je sistem dvignjenih pik, ki ga lahko s prsti berejo slepi ali slabovidni. Posameznikom, ki tiska ne morejo videti, omogoča branje in pisanje ter tako predstavlja bistveno orodje za dostop do informacij in komunikacijo z drugimi. Pomembnost brajice se kaže pri izobraževanju in zaposlovanju. Brez nje bi bili slepi močno omejeni pri dostopu do pisnih gradiv in opravljanja šolskih in drugih nalog.
Poleg svoje praktične uporabe igra brajica tudi ključno vlogo v čustvenem in psihološkem počutju slepih. Omogoča jim občutek nadzora in neodvisnosti ter pomaga odpravljati izolacijo, s katero se mnogi slepi in slabovidni soočajo.
Kljub njeni pomembnosti pa je brajica pogosto spregledana in finančno podhranjena, zato obstaja nevarnost, da bi se v prihodnosti izgubila in opustila. Mnoge šole, ki na podlagi odločb inkluzivnega šolstva sprejemajo otroke z okvaro vida, ne posvečajo zadostne pozornosti poučevanju brajice, izpostavljajo v zvezi.
Z. P., STA
