Več kot polovica španskih študentov izbere poklic, ne da bi upoštevala svoje interese

0
566
(Foto: Freepik)

Samo 45% španskih študentov sprejema akademske odločitve, ki sovpadajo z njihovimi osebnimi preferencami.

 

Izbira poklica in odločanje o študiju je kompleksna naloga, ki vključuje seznanjenost z obstoječo ponudbo usposabljanja, razmere na trgu dela ter poznavanje samega sebe v smislu sposobnosti, interesov in preferenc. Vendar pa je izbira, kaj študirati, lahko zapletena.

Nedavne raziskave Avtonomne univerze v Barceloni (UAB) kažejo, da izbira 55% srednješolskih učencev o njihovi akademski in poklicni prihodnosti ne sovpada z  njihovimi interesi, torej s predmeti ali področji, ki jih najbolj motivirajo.

Poročilo, ki je bilo nedavno objavljeno v Intarnational Journal of Environmental Research and Public Health, razkriva da se le 25% študentov popolnoma strinja med odločitvami glede študija in njihovimi interesi. Le 3,9 študentov trpi za neodločenostjo pri izbiri študija.

V zvezi s tem je Ramon Cladellas, eden od raziskovalcev, pojasnil, da testi, ki se uporabljajo v akademskem in poklicnem vodenju, zavestno ali nezavestno spodbujajo mlade, da prezrejo svoje resnične preference – o katerih se morda malo zavedajo – in prilagodijo nadaljnji študij tistemu, kar je družbeno zelo cenjeno. »To pomeni, da imajo zunanji dejavniki močan vpliv na izbiro in da se resnične preference v mnogih primerih ne upoštevajo,« je dejal Antoni Castelló, drugi avtor raziskave.

Med orodji za usmerjanje, ki so jih razvili na UAB za prepoznavanje interesov študentov, je PrUnAs (nevsiljiva ocena preferenc). Aplikacija temelji na 30 specifičnih temah in ne na karierah. Ker aplikacija ne vključuje izbirnih odgovorov, študentje ne morejo uganiti, kaj se meri. To pomaga zaznati njihove resnične interese. Aplikacija beleži tudi različne parametre navigacijskega procesa in šteje za zanimiva tista področja, ki jih študent raziskuje vsaj 3 minute.

»Ko se upoštevajo samo eksplicitni interesi, se to običajno obrazloži z vidika dohodka ali prestiža poklica, medtem, ko implicitni interesi vplivajo na zadovoljstvo pri delu,« pravi Castelló. Nevrednotenje implicitnih interesov pri izbiri življenjskega in poklicnega projekta lahko pripelje do napačnih odločitev.

Raziskava zagotavlja, da zmanjšanje neodločnosti in povečanje teže implicitnih preferenc pri odločanju povečata možnost dobre izbire, tako kratkoročno kot dolgoročno. »To bo imelo koristi tako za njihovo duševno zdravje in čustveno počutje kot za njihovo strokovno usposobljenost,« je zaključil Ramon Cladellas.

Jože Jan

Vir: Educaweb, Španija