Stopnja rodnosti med leti 2007 in 2011 v ZDA je padla za devet odstotkov. Gre za najnižjo do tedaj zabeleženo stopnjo rodnosti v ameriški zgodovini, je leta 2013 opozarjala revija Time. Materinstvo izginja v vseh segmentih prebivalstva, po ugotovitvah japonskih raziskovalcev pa se materinstvu aktivno izogiba kohorta visoko inteligentnih žensk. Posledice tega so vidne v skandinavskih državah, kjer visoko inteligentne domačinke nimajo otrok, jih pa imajo zato toliko več priseljenke iz držav s povprečno nižjim inteligenčnim količnikom. Da bi bila mera polna, pa že več let poteka normalizacija “novega normalnega”, ki je za postmodernistično “osvobojeno” samostojno in neodvisno žensko neimetje otrok, ker na otroka gledajo samo kot breme, ki jim preprečuje, da bi še naprej uživale v svojem peterpanovstvu.
“Mislila sem, da me bo zadela biološka ura,” je pred leti za ameriško revijo Time v članku, naslovljenem “Imeti vse, ne da bi imeli otroke”, pri 26-letih Laura Scott opisovala, zakaj nima otrok. Biološka ura je ni nikoli zadela, sama pa si ni želela, da bi postala takšna kot njena mati, ki je bila po opisih Scottove zaradi otrok(a) “zdelana do kosti” in “ni imela časa zase”.
V takšnem načinu razmišljanja Scottova ni bila osamljen primer. Cela kohorta žensk je prišla do ugotovitve, da je težko imeti tako kariero kot družino, zaradi česar so raje izbrale kariero. Svojo odločitev upravičujejo z absurdi idealnega starševstva. Če bi imele otroka, bi želele biti izvrstne mame, ki lahko otroku zagotovijo vse, drugače raje nimajo otrok, gre zguljena mantra. Obenem pa te iste ženske prosto priznavajo, da bi bilo življenje z otroki veliko bolj zapleteno, zaradi česar ne bi mogle delati dolgo v noč, se dobivati s prijatelji in odhajati na oddihe. Gre za probleme premožnih in preskrbljenih. Nekdo, ki živi iz rok v usta, nima priložnosti razmišljati o spontanih načrtih za preživljanje vikendov.
80-odstotno povečanje deleža žensk, ki ne bodo nikoli rodile
Pred recesijo leta 2008 se je delež žensk v ZDA, starih med 40 in 44 let, ki niso nikoli rodile, povišal za kar 80 odstotkov. Z 10 odstotkov so v ZDA prišli na 18 odstotkov žensk, starih med 40 in 44 let, ki niso nikoli rodile. V številnih primerih je možno tudi potegniti črto, da nikoli ne bodo. V Italiji je takšnih skoraj četrtina žensk v prej omenjeni starostni skupini.
Pri Time jadikujejo nad dejstvom, da se ženske, ki se odločijo, da ne bodo imele otrok, sprašuje, zakaj jih nočejo imeti in se jih s tem postavlja v nelagoden položaj, namesto da bi družba sama najprej odgovorila, zakaj imeti otroke. Tu lahko vidimo, kako so argumenti proti rojstvu otrok napredovali v zadnjem desetletju. Začelo se je s tem, zakaj sploh imeti otroke, nato je sledilo, da je potrebno imeti manj otrok, trenutno smo v fazi, kjer se posameznike v razvitem svetu nagovarja, naj nimajo otrok in tako rešijo planet – bojda pred podnebnimi spremembami.
Druge stvari pomembnejše od materinstva
Profesorica sociologije Kathleen Gerson z Univerze New York meni, da so razlogi, zakaj se vedno večja kohorta žensk odloča za neimetje otrok, precej kompleksnejši kot zgolj odbijajoča biološka ura. Starejša, ko je ženska, bolj si izoblikuje idejo, kako želi živeti svoje življenje, in spremembe so nekaj, česar si ženske z leti želijo vedno manj. Tako posledično z leti pride tudi dejstva, da imetje otrok enostavno odpade, saj bi preveč zmotilo že ustaljeno dnevno rutino. “Druge obveznosti prevzamejo mesto, ki je bilo sicer mišljeno za materinstvo”.
Joyce Abma z ameriškega Nacionalnega statističnega centra za zdravje je pred leti opozarjala, da ženske prelagajo materinstvo zaradi dela, izobraževanja ali manjka idealnih partnerjev, medtem pa “razvijejo življenjski stil, v katerem uživajo”. Resnična zgodba plodnosti zadnjih nekaj desetletij je tako zgodba o večih dejavnikih, zaradi katerih se prelaga starševstvo na kasneje, dokler ni že pozno, ali pa v določenih primerih celo prepozno.
Piše: Ivan Šokić / Nova24tv
