Minister za zdravje dr. Janez Poklukar je v razpravi o duševnem zdravju otrok in mladostnikov, dejal, da je duševno zdravje nacionalni kapital, ki ga je treba izboljšati z združenimi napori celotne skupnosti.
Minister za zdravje dr. Poklukar je dejal, da je ukrepanje nujno, saj je epidemija covida-19 negativno vplivala na duševno zdravje, še posebej na področju zdravja otrok in mladostnikov. Poklukar je poudaril, da je zato izboljšanje dostopnosti do storitev za duševno zdravje otrok in mladostnikov med prioritetami ministrstva za zdravje. V Sloveniji trenutno deluje 16 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujejo na primarni ravni zdravstvenega varstva, še štiri pa vzpostavljajo.
Minister je še dejal, da je za napredek na področju duševnega zdravja nujna povezanost in usklajenost ukrepanja med vladnimi resorji. Veseli ga, da je ta trenutek v pripravi predlog akcijskega načrta na področju duševnega zdravja za obdobje 2022-2023, ki bo uredil področje duševnega zdravja. Dr. Janez Poklukar poudarja, da duševno zdravje ni tabu, ampak eden pomembnejših dejavnikov za uspešnost Slovenije. Skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov pa je pomembna, ker se 50 odstotkov duševnih bolezni oziroma motenj začne do 24 leta, je dejal Poklukar in opozoril, da je pri duševnem zdravju kot družbenem izzivu treba govoriti o strategiji, ki pa se je ne da obrniti čez noč. “Gre za večletne strategije in načrtno delo vseh, vlad, parlamenta, stroke, nevladnih organizacij in vseh ostalih,” je še povedal.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec pa je v razpravi poudarila, da je psihosocialnih stisk zelo veliko in so različnih tipov. Zaradi epidemije covida-19 so v šolah aktivirali preventivne ukrepe, ki jih zagotavljajo šolske svetovalne službe, povečali število svetovalnih delavcev in jih del dodatno financirali. Poslanka NSi Iva Dimic je v razpravi dejala, da se je treba vprašati, ali je za slabo duševno zdravje res kriva le koronakriza, poslanka SDS Mojca Škrinjar pa je poudarila, da je potrebno nadalje krepiti dobre odnose v družini in najti načine in poti podpore države in lokalne skupnosti do cilja, da bo družina predvsem varno in spodbudno okolje za najbolj ranljive otroke.
J.S., STA
