Zaradi zavračanja ukrepov se na daljavo izobražuje vse manj učencev

0
572
(Foto: STA / Dpa)

Delež učencev, ki se zaradi zavračanja ukrepov izobražujejo na daljavo, je od uvedbe samotestiranja v šolah novembra lani do danes padel s 3,61 na 0,84 odstotka. Nekateri starši pa še vedno vztrajajo in vlagajo tožbe proti šolam. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je seznanjeno z dvanajstimi takimi primeri.

Ob uvedbi samotestiranja na osnovnih šolah 17. novembra lani so temu ukrepu nasprotovali starši oziroma skrbniki 3,61 odstotka učenk in učencev. Delež učencev, ki se zaradi zavračanja ukrepov izobražujejo na daljavo, se po podatkih ministrstva konstantno zmanjšuje.

V zadnjem tednu pouka v mesecu decembru je bilo takih 1,29 odstotka vseh učencev, v minulem tednu pa se zaradi zavračanja ukrepov izobražuje na daljavo manj kot odstotek osnovnošolske populacije oz. 0,84 odstotka, kar predstavlja 1625 učenk in učencev.

V skladu s smernicami zavoda za šolstvo se v času izobraževanja na daljavo učenčevo znanje preverja in utrjuje. Ko je znanje utrjeno in ustrezno preverjeno, učitelji učenca ocenijo v šoli skladno s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v osnovni šoli.

“Če bo učenec neocenjen, bo skladno z navedenim pravilnikom opravljal izpite. Učenci k ocenjevanju v šoli lahko pristopijo le, če izpolnijo pogoje, ki so določeni z odlokom,” so za STA navedli na ministrstvu.

Nekaj staršev, ki ne želijo, da se njihovi otroci samotestirajo v učilnicah, že tožijo osnovne šole, saj menijo, da se posega v ustavne pravice. Ministrstvo je seznanjeno z 12 takimi primeri. “Tožbe so vložene pred upravnim sodiščem in do sedaj so bile vse predlagane začasne odredbe, o katerih je sodišče že odločalo, zavržene oziroma zavrnjene. Prav tako je bila v treh primerih zavržena že tudi tožba,” so zapisali.

V vseh primerih je pravno zastopanje prevzelo državno odvetništvo, kar je šolam močno olajšalo delo v zvezi s temi sodnimi postopki. Ministrstvo pri pripravi stališča v zvezi s tožbami sicer aktivno sodeluje z državnim odvetništvom.

“Državno odvetništvo je sicer v predlogih šol prepoznalo, da gre za sodne postopke, ki so izjemnega pomena tako za RS kot tudi za šole in je zastopanje šol tudi prevzelo, posledično pa so šole v teh zahtevnih sodnih postopkih deležne zelo strokovnega zastopanja pred sodišči,” so pojasnili na ministrstvu.

To je tudi zapisano v zakonu o državnem odvetništvu, zato je ministrstvo šole sicer pozvalo, da ga obveščajo o morebitnih vloženih tožbah in jim predlagalo, da na podlagi zakona prosijo za prevzem zastopanja pred sodiščem. Zakon namreč določa, da lahko javni zavod predlaga državnemu odvetništvu, da ga v posameznem postopku, ki je zanj in za državo izjemnega pomena, zastopa.

Nekatere ljubljanske šole so to možnost odklonile, saj jim je odvetnika zagotovil oz. plačal ustanovitelj šole, to je Mestna občina Ljubljana, so še dodali na ministrstvu.