Možnosti za učenje slovenskega jezika so v Porabju sicer odlične, pravi naša sogovornica Valerija Perger, višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem.
Koliko otrok se v tem šolskem letu uči slovenščine in kakšno je njihovo predznanje?
V Porabju je možnost učenja slovenščine od vrtca do konca srednje šole. V štirih vrtcih (3 narodnostni: Gornji Senik, Števanovci in Sakalovci, ter slovenska skupina v vrtcu v Monoštru) je skupno 80 otrok, ki so vsakodnevno deležni dejavnosti tudi v slovenskem jeziku. Dvojezični osnovni šoli (osemletki) na Gornjem Seniku in v Števanovcih v šolskem letu 2021/22 obiskuje 105 učencev, vsi se po 5 ur tedensko učijo slovenščino. Monoštrski osnovni šoli sta šoli z madžarščino kot učnim jezikom, slovenščina je samo učni predmet, h kateremu se učenci prijavljajo. Trenutno je na obeh šolah le 10 otrok, ki se učijo slovenščino. Slovenski jezik kot predmet ponujata tudi monoštrska gimnazija in srednja strokovna šola, a se je zanjo odločilo skupno le 20 dijakov.
Slovenščina ni več jezik mladih porabskih družin, zato otroci prihajajo v vrtce brez kakršnega koli predznanja. Morda v družinah, kjer so še slovensko govoreči stari starši ujamejo kakšno slovensko besedo, to pa je vse. V zadnjih letih pa se v porabske vasi priseljuje veliko Madžarov iz drugih krajev države, zato se razredi polnijo z učenci brez slovenskih korenin.
Prosim, opišite sistem poučevanja slovenščine v Porabju. Kako je bilo letos s poletnim taborom za učence in seminarjem za učitelje?
Kot je bilo omenjeno, so možnosti za učenje slovenščine v porabskih vrtcih in šolah odlične. V vsakem izmed štirih vrtcev je vsaj ena slovensko govoreča vzgojiteljica. Tako različne dejavnosti kot vsakodnevna rutina se lahko odvijajo poleg madžarskega tudi v slovenskem jeziku. V dvojezičnih šolah je slovenščina kot predmet od 1. do 8. razreda 5 ur tedensko, 1 ura je spoznavanja slovenstva, delno dvojezičnih pa je 50 % ostalih predmetov. Le-te izbere šola glede na kadrovske možnosti.
Na Zavodu RS za šolstvo smo poleti organizirali (in v celoti financirali) 6-dnevni jezikovni tabor za porabske šolarje v Kranjski Gori. Udeležilo se ga je 36 učencev od 5. do 8. razreda. Za učitelje smo pripravili 5-dnevni Seminar slovenskega jezika in kulture – letos edini seminar za zamejske učitelje v živo – na Bledu, z 11 udeleženci. Svetovalci Zavoda nudimo tudi strokovno pomoč in podporo porabskim pedagoškim delavcev.
Koliko učiteljev poučuje slovenščino v Porabju in ali prihaja kdo tudi iz Slovenije?
Slovenščino poučuje 13 učiteljev, nekaj učiteljev drugih predmetov pa tudi izvaja dvojezični pouk. Iz Slovenije prihajajo 4 t. i. pedagoške asistentke, 2 vzgojiteljici, ki sta za poln delovni čas prisotni v vrtcih, in 2 učiteljici slovenščine (ena na seniški šoli in ena na števanovski ter monoštrski). Vse 4 so zaposlene na Osnovni šoli Kuzma v Prekmurju za potrebe izvajanja strokovne pomoči v Porabju.
Kam odhajajo študirat Porabski Slovenci? Najbrž je potem velika verjetnost, da ostanejo tam?
Za študij se odločajo redki, velika večina svoje šolanje konča s katero izmed srednjih šol. Odločanje za študij je v pretežni meri vezano na madžarske visoke šole in univerze. Veliko se jih ne vrne, že nekaj let pa je obljubljena dežela za zaposlovanje mladih Avstrija, kamor odhajajo dnevno na delo.
Vsekakor pa spodbujamo maturante, da bi se odločali za študij v Sloveniji. V študijskem letu 2021/22 bodo 4 maturanti monoštrske gimnazije obiskovali celoletno jezikovno šolo (Jesenska in Spomladanska šola) slovenščine v Ljubljani, nakar bodo v Sloveniji tudi študirali. Peti maturant monoštrske gimnazije pa je sprejet na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani brez predhodne jezikovne priprave, ker je to odlično opravila njegova mama. J
Slovenska manjšina bo od Slovenije v obdobju 2021-24 dobila 2,3 milijona evrov za razvoj gospodarstva. Bi to utegnilo kaj povečati interes za slovenščino?
O tem (zaenkrat) ne bi želela govoriti … V bistvu ne gre za pomanjkanje interesa za učenje slovenščine. Problematika je kompleksna, gotovo pa denar ne more kupiti etnične vitalnosti manjšine, odnosov, čutenja, lojalnosti in morale.
Možnosti za učenje slovenskega jezika v Porabju so skoraj idealne, manjkajo pa priložnosti za rabo le-tega. Večkrat me kdo vpraša, kako dolgo bo Porabje še slovensko. Lahko bi bilo še dolgo, če bi narodnostna politika – ob bolj premišljeni pomoči matice – dojela, da brez lastnega jezika in kulture ni skupnosti in da je obstoj manjšine odvisen od nje same.
Pripravila: Lucija Kavčič
