Odbor DZ za izobraževanje, znanost in mladino je na zahtevo poslancev SDS razpravljal o vključevanju otrok tujcev v slovenski šolski sistem. Predlaganih sklepov niso sprejeli, ker da je vse to že vključeno v nacionalnem programu za vzgojo in izobraževanje do leta 2033, prav tako so smernice v postopku posodobitve.
Da so spremembe pri vključevanju otrok tujcev v slovenski šolski sistem nujne, je v imenu predlagateljev na nujni seji odbora opozorila Alenka Jeraj (SDS). Povedala je, da se število otrok tujcev, ki vstopajo v slovenski šolski sistem, zadnja leta izjemno povečuje. “Če je slovenske osnovne šole v šolskem letu 2018/2019 obiskovalo 9574 otrok tujcev, jih je v tem šolskem letu 17.384,” je dejala. Po njenih besedah se bo ta trend samo še povečeval.
Kljub spremembam pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v letu 2019, ki jim v okviru ministrstva za vzgojo in izobraževanje zagotavljajo dodatne ure slovenščine za učence, kateri materni jezik ni slovenski, ravnatelji po njenih besedah opozarjajo, da te ne zadostujejo za hitro in učinkovito integracijo učencev tujcev oz. zadostno osvojitev slovenskega jezika.
V SDS so zato po njenih besedah odboru v sprejem predlagali več sklepov, med drugim tudi poziv pristojnemu ministrstvu, da omogoči vzpostavitev t. i. aktivne pripravljalnice v tistih osnovnih šolah in občinah, ki takšno rešitev vidijo kot učinkovito in so jo tudi pripravljene izpeljati. Toda predlogi SDS niso bili sprejeti: Težave otrok z nezadostnim znanjem slovenskega jezika na osnovnih šolah se po volji Golobove vlade torej ne bodo posebej reševale, zaradi česar bodo otroci tujcev iz šole odnesli veliko manj znanja kot bi ga sicer lahko. Manj znanja pa bodo nenazadnje pridobili tudi drugi otroci…
Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je povedala, da se na ministrstvu dobro zavedajo pomena vključevanja otrok priseljencev v vrtce, osnovne in srednje šole. Vključevanja v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja naslavlja lani sprejeta strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije in strategija vlade na področju priseljevanja, je pojasnila.
Sprejete smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole so po njenih navedbah v postopku posodobitve, tu so še smernice za vključevanje otrok in mladostnikov z začasno zaščito v vzgojo in izobraževanje. Ti dokumenti predstavljajo sestavni del nacionalne strategije za integracijo otrok v smislu čim hitrejšega vključevanja otrok v vrtce in pouk.
“V 35 šolah ni niti enega priseljenca, v preko 300 šolah, to predstavlja 71 odstotkov vseh slovenskih osnovnih šol, je manj kot 10 odstotkov priseljencev, dobrih šest odstotkov oz. 32 šol pa ima več kot 20 odstotkov priseljencev,” je dejala. Ob tem je spomnila na februarja sprejeto novelo zakona o osnovi šoli, ki po novem omogoča postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program osnovne šole. “Učenci so tako primarno vključeni v začetni pouk učenja slovenščine in ob presoji učitelja postopoma vstopajo k tistim uram predmetov, katerim lahko že sledijo,” je poudarila.
V nadaljevanju so ravnatelji izpostavljali različne izkušnje z učenci priseljencev. Tako je na primer Matija Horvat s kranjske Osnovne šole (OŠ) Matije Čopa opozoril, da bi moralo ministrstvo sprejeti normativ za te učence, vzpostaviti sistemsko pripravljalnico, pa tudi intenziven tečaj slovenščine po pet ur na dan.
V razpravi so poslanci pozdravili razpravo na to temo. Iva Dimic (NSi) je spomnila, da so tudi oni predlagali rešitve, da bi se tuji učenci slovenskega jezika učili v pripravljalnicah.
C. R., STA
