V Sloveniji prvi teden oktobra obeležujemo teden dojenja. Letošnji teden poteka pod sloganom Zaščita dojenja – skupna odgovornost. V zbornici zdravstvene nege ter Društvu svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije ob tednu dojenja izpostavljajo velike prednosti tovrstnega prehranjevanja dojenčkov in otrok tako za matere in dojenčke kot širšo družbo. Izpostavljajo dolžnost zdravstvenih delavcev in javnega zdravstva, da s svojimi izkušnjami dojenje aktivno spodbujajo.
Kot navajajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije materino mleko vsebuje vse, kar otrok v prvih šestih mesecih potrebuje za svojo rast in razvoj, hkrati pa je dojenje najbolj naraven način prehranjevanja novorojenčkov, dojenčkov in majhnih otrok.
Materino mleko je “vedno pri roki, primerno toplo in po svoji sestavi primerno pripravljeno glede na starost otroka”. “Doječa mati tako ne potrebuje dodatne energije za pripravo nadomestkov, prav tako pri dojenju ni odpadne embalaže, zaradi česar ima dojenje tudi zelo velik pozitiven ekološki vpliv na okolje,” ugotavljajo.
Dojenje, kot ugotavljajo v društvu svetovalcev za laktacijo in dojenje, tudi ne obremenjuje družinskega proračuna, omogoča enak začetek življenja vsem, ne glede na spol, raso in narodno pripadnost, hkrati je tudi pomembno povezano z boljšim zdravjem mater.
Zato v društvu izpostavljajo velik pomen “ponovne gradnje podpore” dojenju in njegove zaščitite pred aktivnim marketingom industrije. Pri tem je, kot pravijo, zlasti ključna odgovornost javnega zdravja, saj “so ukrepi za zaščito dojenja, hkrati tudi ukrepi za izboljšanje javnega zdravja”.
V zbornici kot ključne pri spodbujanju dojenja vidijo zdravstvene delavce, ki naj svoje izkušnje in znanje delijo tako z materami in njihovimi družinami kot širšo javnostjo. Slednje se jim zdi še posebej pomembno zaradi epidemije covida-19. Zaradi sprememb dela, načrtovanja hitrega odpusta iz porodnišnic in drugačnih navodil so namreč v tem času doječe matere potrebovale veliko več podpore in pomoči, ugotavljajo.
Piše: J.S., STA
