V Konzorciju so dopoldne odprli razstavo tujih knjig za otroke Bologna po Bologni, na kateri bo do sobote na ogled izbor 350 nagrajenih oz. kakovostnih tujih knjig, zlasti z evropskega prostora. Pri postavitvi razstave, ki je letos že 31. po vrsti, že od začetka sodelujejo Mladinska knjiga, Pionirska knjižnica in Slovenska sekcija IBBY.
Ljubljanska razstava je za polovico mlajša od znamenitega sejma otroških knjig v Bologni, na katerem se je letos kot častna gostja predstavila Slovenija. Zbrane je tako na današnjem odprtju kot slavnostna govornica nagovorila direktorica Javne agencije za knjigo Katja Katja Stergar. Kot je poudarila, “imamo v Sloveniji generacije otrok, ki so odraščale ob kakovostnih knjigah”. Te so po njenih besedah vselej ustvarjali avtorji in ilustratorji, ki so presegali okvirje ter so bili in so še vedno znani po svoji drznosti. Po njenih besedah moramo to kot družba še naprej podpirati, dokler bodo ta proces podpirale tudi založbe in knjigarne, “smo na varih tleh”, je menila.
Razstavo Bologna po Bologni pripravljata skupaj največja slovenska založba in Pionirska v okviru danes največje splošne knjižnice – Mestne knjižnice Ljubljana, je spomnila Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske. Opozorila je na dobro sodelovanje med slovenskim založništvom in knjižničarstvom, zlasti na področju otroške knjižne produkcije. To me drugim dokazujejo tudi priznanja zlata hruška, ki jih Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo podeljuje knjigam.
Obenem je spomnila na zgodovino razstave, pri kateri tako kot Tilka Jamnik iz slovenske sekcije IBBY sodeluje že od vsega začetka. Tokrat je kot predstavnica Slovenske sekcije IBBY oz. Mednarodne zveze za mladinsko književnost zbrane nagovorila predsednica sekcije IBBY Tina Bilban, ki je opozorila zlasti na tišje knjige, ki pa jih odlikujejo inovativni pristopi ali drugačni pogledi na svet.
Manjši del razstavnega prostora je namenjen tudi knjigam za lažje branje, namenjenim predvsem otrokom s posebnimi potrebami, pa je opozorila književnica in tiflopedagoginja Aksinja Kermauner. Po njenih besedah naj bi v Sloveniji ena četrtina prebivalstva potrebovala prilagojeno gradivo za branje. Kot je pojasnila, nekateri to potrebujejo le v določenem obdobju, denimo tujci, posamezniki z različnimi oviranostmi, denimo slepi, gluhi, dislektični pa nekateri tudi vse življenje. Na tokratni razstavi je na ogled nekaj knjig v brajici, nekaj prilagojenih za dislektike, nekaj pa v skrajšanih oz. poenostavljenih oblikah.
Uvodnim nagovorom je po odprtju razstave sledila tradicionalna predstavitev knjig poznavalke otroških knjig in dolgoletne predsednice Slovenske sekcije IBBY Tilke Jamnik.
C.R., STA
