Estetika je modroslovna znanost o lepem. Lepota je ena temeljnih lastnosti vsega bivajočega. Kot taka je veliki vir osrečevanja v človeškem življenju in ima tudi izreden pomen za etično oblikovanje človeka.
Vsebina knjige je posvečena modrosti umetnosti, kar ni neko poljubno védenje, ampak gre za védenje o bistvenem, o poslednjih temeljih in ciljih bivajočega; je presoja časnih danosti v luči brezčasnega, večno veljavnega. Podani so bistveni znaki lepote v metafizični razsežnosti in njeni relevanci za umetniške stvaritve. To pomeni, da so resnične norme umetnosti utemeljene v bistvu stvari samih. Gre za razjasnitev bistva lepote z vidika biti. To je najprej ontološko-metafizična naloga estetike. Potem pa gre še za analizo estetskega doživetja, kar je antropološko-eksistencialni vidik. Umetniško lepo ni le neka ponovitev naravno lepega, marveč je modrost umetnosti v tem, da svoje stvaritve udejanji z neko čisto novo globino in intenzivnostjo. Vedno pa gre za uresničenje in predstavitev neke ideje oz. formalnoidealne vsebine. Nikakor pa to ni samo predstavitev neke stvari, kar zagovarja del „moderne“ umetnosti in s tem izpade iz območja umetnosti ter ostaja prazen esteticizem, so zapisali o knjigi ddr. Jožefa Hlebša, Estetika in modrost umetnosti, ki je izšla letos pri Mohorjevi založbi v Celovcu. Pri tej založbi so doslej izšle še naslednje Hlebševe knjige: Darvin, evolucija in / ali stvarjenje (2017), knjiga v nemščini Reale Seinsprinzipien des Lebendigen (2018) ter Misleci in realni svet (2021).
Filozof in naravoslovec, biolog in antropolog ddr. Jožef Hlebš (1938) je bil rojen v Sloveniji, a od leta 1970 živi in dela v Salzburgu. Študiral je na univerzah v Ljubljani in Salzburgu. V Ljubljani je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo študiral kemijo, na Biotehniški fakulteti pa biologijo; l. 1967 je diplomiral iz antropologije. Istočasno je na Filozofski fakulteti opravil še izpite iz kulturne antropologije. Študij je nadaljeval v Salzburgu in l. 1973 doktoriral na Zoološkem inštitutu Univerze v Salzburgu s temo o strukturi možganov proteusa. Filozofijo je začel študirati na Teološki fakulteti v Ljubljani, nato pa nadaljeval na Salzburški univerzi, kjer je na Teološki fakulteti doktoriral na temo biofilozofije Bernharda Renscha. Do upokojitve l. 2000 je na tem inštitutu deloval kot profesor filozofije narave in filozofije naravoslovnih znanosti. Objavil je številne članke in razprave s področja filozofije narave ter prispevke o filozofiji vzhodne in jugovzhodne Evrope. T. H.
