Ministrica za izobraževanje, šolstvo in šport, dr. Simona Kustec, je pred jutrišnjo stavko zaposlenih v vzgoji in izobraževanju podala naslednjo izjavo, ki jo navajamo v celoti:
“V zadnjih dveh letih so bili pogoji in delovne zahteve za vse skupine zaposlenih v celotni družbi zaradi epidemije drugačni. Vsekakor mnogo bolj zahtevni, terjali so veliko več prilagajanj, odrekanj ter dodatnega dela. Pri vzgojno-izobraževalnemu delu smo od vsega začetka sledili tako strokovnim pozivom na pedagoški kot na epidemiološki strani in s sprejetimi ukrepi usmerjali delo zaposlenih na način, da je to lahko potekalo čim bolj stabilno in varno ter ob hkratnem upoštevanju in spoštovanju strokovne avtoritete zaposlenih, tako učiteljev, kot vzgojiteljev in tudi vodstev v šolah, vrtcih in na fakultetah.
Poleg programskih ukrepov, ki so v obliki prilagoditev, usposabljanj in dodatne opreme olajševali delo zaposlenih in učencev, dijakov ter študentov v času epidemije, smo sprejeli tudi številne ukrepe finančne pomoči zaposlenim v tem obdobju. Samo za dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, za delo v rizičnih razmerah, dodatke za ravnatelje, direktorje, kritje nadomestil plač za čakanje na delo, za nadomeščanja, smo v času epidemije namenili še dodatnih 70 milijonov evrov. Vrtci, osnovne šole in glasbene šole so v obdobju od oktobra 2020 do junija 2021 iz naslova izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj več kot 149 milijonov evrov. Zavedali smo se, kakšne stiske in obremenitve nastajajo in smo jih tudi ustrezno, v sorazmerju z ostalimi zaposlenimi skupinami, finančno naslovili.
Na širši sistemski ravni so vsekakor že vrsto let tudi na področju vzgoje in izobraževanja neurejeni problemi plačnih nesorazmerij, ki jih je potrebno doreči in urediti v okviru ekonomsko-socialnega sveta. Sistemska neskladja so nastajala skozi zadnjih 13 let, zato danes nasploh težko govorimo o tem, da imamo delujoč in transparenten enoten plačni sistem. Kljub navedenemu so se v zadnjih letih plače v javnem sektorju, tudi v vzgoji in izobraževanju, povečale bolj kot v gospodarstvu. Povprečne plače v javnem sektorju so se v obdobju 2019-2021 povečale za 14,8 %, medtem ko so v istem obdobju v zasebnem sektorju zrasle za 10,8 %. Po dostopnih podatkih ministrstva za javno upravo je najvišja bruto plača v plačni skupini D v vzgoji in izobraževanju v mesecu novembru 2021 v bruto znesku znašala 11.454 evrov za visokošolskega učitelja, strokovnega delavca, v skupini predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji ter strokovni delavci 6.303 evre ter v skupini vzgojitelji in ostali strokovni delavci v vrtcih 5.708 evrov.
Vlada RS se je zavezala, da v času, ko so že razpisane volitve v Državni zbor, ne bo neodgovorno sprejemala dodanih sistemskih obremenitev javnih financ v breme naslednjega mandata. Smo pa se z vsemi sindikati javnega sektorja tudi v predvolilnem obdobju pripravljeni pogovarjati o sistemskih rešitvah in reformi plačnega sistema v javnem sektorju, ki bi se lahko uveljavili čimprej na začetku naslednjega mandata. Za vsa druga odprta vprašanja sindikatov, ki neposredno ne zadevajo sistemskih vsebin plačnega sistema, ki so v pristojnosti ekonomsko-socialnega sveta, bo MIZŠ v prihodnjih dneh organiziral delovni sestanek. Dokončno besedo o morebitnih rešitvah pa morata v vsakem primeru imeti novi sestavi vlade in državnega zbora.
»Vsi skupaj smo si kot družba prizadevali, da v tem šolskem letu vrtci, šole in fakultete zaradi epidemije niti za en dan niso zapirali vrat, zato obžalujem, da se bodo jutri ponekod v državi vrtci, šole in fakultete zapirali zaradi nejevolje nekaterih zaposlenih. Naj se za dobro šolajočih in njihovih družin problemi rešujejo za skupno mizo in skozi dialog,« je pozvala ministrica prof. dr. Simona Kustec.
V okrožnici, ki jo je ministrstvo prejšnji teden posredovalo predstojnikom vzgojno-izobraževanih zavodov, se sklicujemo na prvi odstavek 7. člena Zakona o stavki, ki določa, da mora biti v javnih službah tudi v času izvajanja stavke zagotovljen minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja, ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov, ali delo drugih organizacij. Način zagotavljanja minimuma delovnega procesa je odgovornost predstojnika posameznega zavoda in v ničemer ne posega v pravice stavkajočih delavcev.”
