Množična pustna rajanja – po dveh letih epidemije!

0
304
Pust bo letos bolj vesel (Foto: Bor Slana/STA)

Po dveh letih premora zaradi epidemije covida-19 bodo konec tega in v začetku naslednjega tedna po vsej državi spet potekale številne bolj ali manj tradicionalne pustne prireditve in povorke. Vrhunec že od sobote trajajočega 63. Kurentovanja na Ptuju bo nedeljska mednarodna povorka, vsako leto je veliko obiskovalcev tudi v Cerknem in Cerknici.

 

V najstarejšem slovenskem mestu se je 63. Kurentovanje po dveh spletnih različicah s predajo oblasti karnevalskemu princu v vsem sijaju začelo že s sobotno etnografsko povorko, v 11 festivalskih dneh pa na Ptuju znova pričakujejo več kot 100.000 obiskovalcev. Vrhunec dogajanja bo tudi tokrat v nedeljo, ko prireditelji na največji slovenski mednarodni povorki pričakujejo več deset tisoč ljudi. Festival se bo zaključil s torkovim pokopom pusta.

V Cerknici bodo s tradicionalnim žaganjem babe v šotoru pred osnovno šolo na debeli četrtek oblast prevzeli Butalci, pustni teden pa bo nato potekal vse do pepelnične srede in pokopa pusta. Letošnje dogajanje bo v znamenju zmaja, vrhunec pa nedeljski karneval, ki se vselej začne “točno okoli 12.32”. Tam bodo vse znamenite cerkniške maske, poleg zmaja tudi coprnica Uršula, ščuka velikanka in seveda povodni mož Jezerko iz Cerkniškega jezera.

Osrednje dogajanje na Cerkljanskem bo v nedeljo s pustno sodnijo na tradicionalni Laufariji v Cerknem. Glavni lik v laufarski družini je Pust, ki spada v skupino arhaičnih mask. Ker simbolizira zimo, ga je po verovanju naših prednikov treba usmrtiti, zato se bodo tamkajšnje pustne prireditve prav tako zaključile na pustni torek z obsodbo in usmrtitvijo Pusta. Laufarska družina šteje 25 likov in 26 mask, saj ima en lik dve maski, z izjemo ene pa so vse izrezljane iz lipovega lesa.

Na severovzhodu države pestro pustno dogajanje

Sicer pa je severovzhodni del Slovenije med najbolj pustno obarvanimi območji. Osrednji dogodek v Mariboru bo pustovanje na pustni torek v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije na Trgu svobode, že v soboto pa tudi otroško pustovanje.

Prireditve bodo v skladu z bogato tradicijo na tem koncu države potekale tudi v drugih krajih, zlasti v Spodnjem Podravju. Jubilejno 30. pustno povorko z več sto fašanki, vsakovrstnimi lorfami, ksihti in frisi v soboto pripravljajo v Lenartu, Ormoški “fašenk” pa bo potekal kar štiri dni, med drugim bo v soboto otroško pustno rajanje na gradu, na pustni torek pa še tradicionalna povorka po mestnih ulicah.

V Pomurju je ena bolj znanih prireditev Fašenk v Lotmerki, ki bo tokrat že 31. potekal v nedeljo. Začel se bo z otroškim pustnim rajanjem, ob 14. uri pa bo sledila povorka na Glavnem trgu, kjer se bodo predstavile skupinske maske z liki, ki jih tradicionalno predstavljajo lokalna društva.

V prestolnici znova Zmajev karneval

V Ljubljani v soboto pripravljajo tradicionalni Zmajev karneval, ki vključuje različne skupine tradicionalnih, etnološko obarvanih pustnih mask, otroške skupine ter druge organizirane skupine. Maske se bodo po ulicah starega mestnega jedra odpravile ob 11. uri.

Na Igu bo isti dan od 14. ure potekal že 23. tradicionalni Podkrimski pustni karneval, na katerem je pred epidemijo vselej sodelovalo okoli 600 domačih in gostujočih mask. Pustovanje kot vsako leto v nedeljo z začetkom ob 14. uri in 33 sekund pripravljajo na Viru pri Domžalah, kjer je sicer pustni Striček oblast prevzel že 4. februarja, sobota pa bo namenjena povorki otroških pustnih mask.

Na Gorenjskem bo v nedeljo veselo na Bledu, kjer bo potekal karneval s povorko, v kateri bodo sodelovala društva, klubi in druga združenja s skupinskimi maskami. Največja povorka v tem delu Slovenije, ki jo tradicionalno že 32. pripravljajo Godlarji, pa bo v nedeljo potekala v Šenčurju, kjer bodo pusta pokopali v torek. Na Obali bo pestro v Kopru, kjer bo v soboto potekala 13. Istrska pustna povorka.

V Kostanjevici na Krki tradicionalna Šelmarija

Eno večjih pustovanj na Dolenjskem prirejajo v Kostanjevici na Krki, kjer bodo v sklopu tradicionalne Šelmarije v nedeljo oklicali kurenta in priredili veliko pustno povorko. Naslednji dan bodo pripravili baklado, občni zbor Prforcenhausa in ples v maskah, v torek bodo gonili medveda ter orali in sejali, na pepelnično sredo pa kurenta pokopali in priredili veselo sedmino.

Za največje pustovanje v Posavju bodo s “Fašjenkom” že 25. doslej poskrbeli v Dobovi, ki bo v petek gostoval v Brežicah, v soboto bo zabavno pustno rajanje, velika povorka pa bo v skladu s s tradicijo šele naslednjo soboto, ko bo brežiški župan za nekaj ur oblast predal pustnemu županu.

Ne celjskem koncu je eno najbolj znanih pustovanj vsako leto v Mozirju, kamor Pust mozirski vabi že več kot stoletje. “Pustnaki” bodo v torek za en dan povsem zavladali mestu. V soboto bo potekal 70. pustni karneval Pust šoštanjski, pustne prireditve pa v naslednjih dneh pripravljajo tudi v Celju in drugih krajih.

Na Koroškem dva večja pustna karnevala pripravljajo v Kotljah in v Slovenj Gradcu. Prvo bo že 44. do zdaj potekalo v soboto, drugo pa že 51. naslednji dan v Slovenj Gradcu. Pustno rajanje v regiji že tradicionalno zaključujejo s pustnim srečanjem treh občin – slovenjgraške, mislinjske in velenjske – na Graški gori, ki bo potekalo na pustni torek.

Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V Srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred 40-dnevnim postom. Slovenske pustne maske so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij.

Ob tem pa policisti opozarjajo, da bodo v tem času še bolj zavzeto spremljali obnašanje udeležencev v prometu. Da bi se vozniki izognili težavam, jim svetujejo, da se v primeru uživanja alkoholnih pijač, ne glede na zaužito količino, ne odločijo za vožnjo. Ob tem pa dodajajo, da vožnja v pustnih maskah, ki zmanjšujejo vidno ali slušno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila, ni dovoljena.

Z.P., STA