Mladim slovenskim bralcem kar nekako manjka literarnih likov, s katerimi bi se lahko poistovetili ali pa v njih našli podobo kakšnega sošolca, ki ga morda ne razumejo najbolje, pa ga bodo po prebrani knjigi Petre Soukupove morda videli v povsem drugačni luči. V Klubu čudnih otrok je namreč polno otrok, ki sploh niso čudni, ampak se tako samo počutijo:
Desetletna Mila ima rada živali – predvsem žuželke, še najbolj pajke. Peter hodi v četrti razred, a je videti kot vsega boječ prvošolček. Katka poleg knjig nima nobenih prijateljev, počuti se debelo in grdo. Franta je zaradi bolnih nog obsojen na bergle, pogosto je jezen in včasih hudoben. Ko se ti otroci srečajo, niso prijatelji. Le »čudni« otroci, ki se slučajno znajdejo skupaj. A kmalu se jim svet obrne na glavo.
Mila se ne zaveda svoje lepote in nima pravega mesta med svojimi vrstnicami. Lahko pa se za dolge ure zatopi v oblake, ptice in šelestenje dreves. Kadar se na kaj osredotoči, zanjo vse drugo preneha obstajati. Peter si je zelo želel činčilo, a ko je živalca po naključju pristala pri njem, se je ponoči »spremenila« v pošast. Petrova domišljija v temi namreč riše najhujše možne podobe, ki pa jih zna njegova roka na papirju ustvariti tudi v najbolj neverjetne risbe. Katka je prepričana, da je grda in debela, zato z ljudmi preprosto ne govori. Srečna je le, ko se zatopi v knjige. Franta ima bolne noge in mora hoditi z berglami. Rad snema videe, ki jih objavlja na svetovnem spletu, še posebej z veseljem, kadar z njimi druge provocira. Po spletu naključij se ti štirje otroci srečajo in začno skupaj preživljati čas. Ko se v svojih čudnostih prepoznajo, se drug drugega tudi dotaknejo. Iz teh stikov začno črpati pogum in moč za stvari, ki bi se jih sicer vsak zase nikoli ne lotili. Pred njimi je pustolovščina, ki jim bo spremenila življenje.
Mladinski roman Klub čudnih otrok Petre Soukupove, ki je izšel konec leta 2021 pri Celjski Mohorjevi, je v slovenščino prevedla Nives Vidrih.
O avtorici
Petra Soukupova (1982) je med najuspešnejšimi sodobnimi češkimi pisateljicami. Doslej je izdala šest knjig za odrasle z naslovi Na morje, Izginiti, Marta v letu vsiljivca, Pod snegom, Najboljše za vse ter Stvari, ki so zdaj na vrsti in tri knjige za otroke, ki so naslednje: Berti in vohljaček, Kdo je ubil Snežka? in Klub čudnih otrok. Pogosto je bila nominirana za različne literarne nagrade in jih veliko tudi prejela.
Soukupova je umetelno povezala svojo otroško knjigo Kdo je ubil Snežka? s svojim romanom za odrasle Najboljše za vse in bila za to kar dvakrat nominirana za nagrado magnesia litera, ki jo je sicer prejela za triptih novel Izginiti, za svoj prvenec, roman Na morje, pa je dobila nagrado Jirija Ortena. Njene knjige so prevedene v trinajst jezikov in se redno uvrščajo na lestvice literarnih uspešnic. V slovenščini so doslej izšli njeni romani Na morje (2012), Pod snegom (2017) in Najboljše za vse (2020). Že deseto leto je tudi dramaturginja dnevne nadaljevanke Ulica.
C.R.
Knjigo naročite na POVEZAVI.
