Vstop Slovenije v polnopravno članstvo evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern), ki je bil načrtovan za julij 2024, se zamika v leto 2025. Februarja bo Slovenijo obiskala delovna skupina iz Cerna, ki bo preverila pripravljenost države za polno članstvo, so povedali na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Slovenija je leta 2016 podpisala sporazum o pridruženem članstvu v Cernu, predviden datum, ko naj bi država postala polnopravna članica in s tem pridobila tudi glasovalne pravice v svetu Cerna, pa je bil julij 2024. A kot so povedali na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, lahko potrditev polnopravnega članstva pričakujemo šele v začetku leta 2025.
Kot so zapisali, “tudi Cern realno priznava, da je prvotni cilj – julij 2024 – nedosegljiv, med drugim zaradi njihovih notranjih postopkov, ki zahtevajo več časa”. Mednarodno pogodbo bo moral z večinsko podporo ratificirati tudi državni zbor, država pa bo morala pripraviti tudi druge potrebne dokumente na nacionalni ravni, so zapisali.
Kot polnopravna članica bi Slovenija pridobila glasovalne pravice v svetu Cerna, ki jih trenutno nima, povišala pa bi se tudi članarina oziroma prispevek za članstvo Slovenije v Cernu, ki sicer vsako leto narašča. V letu 2023 je ta znašal 2,2 milijona švicarskih frankov, kar predstavlja 70 odstotkov polnega prispevka, letos 2,4 milijona frankov oziroma 80 odstotkov polnega prispevka, v času polnopravnega članstva pa bo ta znašal okoli 3,1 milijona švicarskih frankov. Natančnega zneska po besedah ministrstva še ni mogoče napovedati, ker se višine prispevkov za vsako leto posebej določajo s sklepom sveta Cerna.
Delovna skupina iz Cerna februarja v Slovenijo
Da bi preverili pripravljenost Slovenije za polnopravno članstvo, je Cern po navedbah ministrstva oblikoval posebno delovno skupino, ki bo med 19. in 20. februarjem letos obiskala Slovenijo. Namen obiska je oceniti razmere v državi ter se spoznati in pogovoriti z večino deležnikov. “Pričakujemo, da bodo prepričljivo potrdili pripravljenost Slovenije za polno članstvo,” so zapisali na ministrstvu.
Delovna skupina bo nato pripravila poročilo, ki ga bo predvidoma predstavila v sprejem svetu Cerna na junijski seji. “Takrat pričakujemo formalno zeleno luč za začetek izvajanja postopkov na polnopravno članstvo na nacionalni ravni, ki trajajo nekaj mesecev,” so pojasnili na ministrstvu.
Znotraj ministrstva so že oblikovali tudi posebno delovno skupino, ki bo usmerjala in pripravljala celoten proces, ter medministrsko skupino, ki bo aktivno usmerjala proces in skrbela za uveljavitev slovenskih interesov na vseh ravneh.
Članstvo v Cernu je dolgotrajna zaveza
Za polnopravno članstvo je sicer potrebno izpolniti več pogojev. Najpomembnejši je, da mora obstajati močna skupnost tako na področju teoretične kot eksperimentalne fizike delcev, močna industrija, vzajemni interes med organizacijo in državo, na nacionalni politični ravni pa tudi zavedanje, kaj pomeni biti član organizacije, kot je Cern, je pred dnevi v pogovoru s slovenskimi novinarji v Cernu pojasnila Cernova direktorica za mednarodne odnose Charlotte Lindberg Warakaulle.
“To je zelo dolgotrajna zaveza. To ni organizacija, ki se ji kar tako pridružiš ali iz nje izstopiš. Videli ste, kakšne vrste infrastrukture gradimo. To so odločitve, ki zahtevajo veliko časa, in tudi koriščenje infrastrukture je dolgoročno. Zato je zelo pomembno, da je to dolgotrajna zaveza. Države članice, ki se vključijo, morajo razumeti, kaj to pomeni v daljšem časovnem obdobju, hkrati pa mora obstajati vzajemni interes med organizacijo in državo, ki se prijavi,” je dejala.
“Pomembno pa je tudi, da mora biti glasovanje v svetu Cerna soglasno, saj je sprejem nove članice najpomembnejša odločitev, ki jo lahko države članice sprejmejo,” je dodala.
Dolga tradicija sodelovanje slovenskih znanstvenikov s Cernom
Prve pobude za članstvo Slovenije v Cernu segajo že v leto 1992, prošnjo za članstvo pa je država vložila leta 2009. Še daljšo tradicijo pa ima sodelovanje slovenskih znanstvenikov s Cernom, saj prvi zametki sodelovanja segajo že v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, konec osemdesetih pa je bil podpisan tudi sporazum o sodelovanju.
Slovenski znanstveniki s Cernom sodelujejo predvsem v okviru projekta Atlas, ki je največji od dveh detektorjev pri velikem hadronskem trkalniku (LHC). Pri tem po navedbah ministrstva sodeluje preko 40 raziskovalcev in več kot 10 študentov. Slovenski znanstveniki med drugim sodelujejo pri obdelavi in simulacijah podatkov, vpeti so tudi v projekt nadgradnje detektorja, je pojasnil Andrej Gorišek z Instituta Jožef Stefan (IJS), ki sodeluje s Cernom, z marcem pa prevzema tudi vlogo koordinatorja vodenja detektorja Atlas.
S polnopravnim članstvom se bodo po besedah Goriška odprle nove možnosti za sodelovanje. Poleg tega da bomo lahko soodločali o politiki Cerna prek Cernovega sveta ter da bo manj omejitev za sodelovanje s slovensko industrijo, bo tudi več možnosti za zaposlitve v Cernu, ne le znanstvenikov, temveč tudi inženirjev, tehnikov in administrativnega osebja. Trenutno so namreč po besedah Goriška za Slovence odprte le delovna mesta z zaposlitvijo za določen čas.
Kot so dodali na ministrstvu, nameravajo sodelovanje vzpostaviti tudi v okviru novega centra Science Gateway v Cernu, v okviru katerega načrtujejo aktivnosti za promocijo znanosti in nove oblike sodelovanja na področju izobraževanja in kulture.
S Cernom aktivno sodeluje 20 podjetij
Članstvo Slovenije v Cernu pa poleg koristi za znanost prinaša tudi koristi za slovensko gospodarstvo. S Cernom sodeluje vedno več slovenskih podjetij – aktivno okoli 20, v sami datoteki zainteresiranih podjetij in drugih entitet za sodelovanje iz Slovenije pa Cern beleži čez 60 akterjev. Prednosti sodelovanja s Cernom so tudi pomembne reference, ki jih podjetja s tem pridobijo.
“Sodelovanje s Cernom je pripomoglo, da smo dobili več mednarodnih priznanj, kar nas je izstrelilo na evropski zemljevid proizvajalcev tiskanih vezij,” je povedal Nejc Gornik iz podjetja Elgoline, enega večjih slovenskih dobaviteljev Cernu, s katerim uspešno sodeluje že od leta 2004.
Tudi v podjetju ŽustAl so s sodelovanjem zelo zadovoljni. “Čeprav smo v znanstveni industriji že prisotni več kot desetletje, nam je partnerstvo s Cernom odprlo številne nove možnosti v znanstvenem ter vesoljskem sektorju,” je povedala glavna prokuristka iz podjetja Tara Brus.
Leto 2023 najboljše doslej
Kot je povedal slovenski predstavnik za zvezo slovenskega gospodarstva s Cernom Samo Tuma, je bilo leto 2023, kljub višji članarini, najboljše doslej. Slovenija bo namreč po sicer še neuradnih podatkih uspela počrpati 78 odstotkov vseh vloženih sredstev, kar znaša približno 1,7 milijona švicarskih frankov.
Ta rezultat je zaznamoval tudi večji razvojni posel, ki je uspel podjetju Elgoline v sodelovanju z IJS. “Gre za pomemben doprinos slovenskega znanja k elektroniki v enem najkompleksnejših detektorjev na svetu (Atlas) in izvrsten primer razvojnih sodelovanj, ki si jih vsi želimo tudi v prihodnosti,” je dejal Tuma.
Tudi ostalim podjetjem vztrajno rastejo tako velikost kot število naročil s Cernom, ki vključujejo vse od precizne obdelave kovin in komponent električnih vozil do merilne in laboratorijske opreme. “Pomembno je izpostaviti, da je tudi že kar nekaj slovenskih državljanov zaposlenih v Cernu in v prihodnosti bo to pomembno gonilo dolgoročnega sodelovanja, kot tudi prenosa znanj iz te prestiže organizacije v domače okolje,” je poudaril Tuma.
Kot so medtem še povedali na ministrstvu, se trenutno na nacionalni ravni z drugimi resorji in Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) aktivno pripravljajo na povečanje podpore slovenskim podjetjem in raziskovalcem pri sodelovanju s Cernom.
C. R., STA
