V Pišecah v Občini Brežice oziroma v rojstnem kraju jezikoslovca, slovaropisca in prevajalca Maksa Pleteršnika (1840 – 1923) se je v okviru Pleteršnikovih dnevov danes začel tridnevni simpozij ob stoletnici njegove smrti. Tega bodo v sredo nadaljevali v Ljubljani in ga v četrtek končali na prekmurski Cankovi, so sporočili prireditelji simpozija.
Pleteršnikove dneve so tradicionalno začeli v Pišecah, v sredo jih bodo nadaljevali na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Na prekmursko obarvanem zaključnem delu simpozija na Cankovi se bodo dodatno poklonili življenju in delu dveh velikih Prekmurcev, Avgustu Pavlu in Štefanu Küzmiču ob tristoletnici njegovega rojstva.
Zadnji del simpozija bo v obnovljeni rojstni hiši Avgusta Pavla potekal s predstavitvijo njegovega življenja in dela ter njegove rojstne hiše. Pripravili bodo tudi priložnostni kulturni spored.
Med delovnim delom simpozija na Cankovi bo Matija Trojar med drugim premierno predstavil Slovar stare knjižne prekmurščine, Franci Just in Štefan Kardoš pa bosta spregovorila o izročilu Štefana Küzmiča in njegovih naslednikov, so dodali prireditelji.
Letošnje Pleteršnikove dneve in simpozij so pripravili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik, Strokovni odbor za slovenski jezik Maksa Pleteršnika, Občina Brežice, Občina Cankova in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija.
Maks Pleteršnik se je rodil leta 1840 rodil v Pišecah. Gimnazijo je obiskoval v Celju, na Dunaju je študiral klasično jezikoslovje in slavistiko. Po študiju je kot profesor poučeval na gimnaziji v Mariboru in nato v Celju, leta 1865 je začel službovati v Kranju. Kmalu zatem so ga prestavili na novo ustanovljeno mesto za slovenščino na gimnazijo v Gorici, od tam pa v Trst. Leta 1871 so ga na lastno prošnjo premestili na ljubljansko gimnazijo, kjer je poučeval do svoje upokojitve leta 1900. Ob upokojitvi so ga odlikovali z viteškim križcem reda Franca Jožefa. Dobro leto pred smrtjo se je za stalno preselil v rojstne Pišece, kjer je tudi pokopan. V Pišecah je umrl leta 1923.
V zgodovino slovenskih jezikoslovcev se je zapisal zlasti kot avtor prvega Slovensko-nemškega slovarja. Prvi del je izšel leta 1894, drugi leto kasneje. Ob desetletnici smrti je Slovenska matica na njegovi rojstni hiši odkrila spominsko ploščo, po njem se imenuje pišeška osnovna šola.
C. R., STA
