V poplavah prizadeti dijaki in študenti niso upravičeni do neobdavčene solidarnostne pomoči

0
534
(Foto: Anže Malovrh / STA)

Dijaki in študenti, ki opravljajo študentsko delo in so bili prizadeti v poplavah, niso upravičeni do izplačila neobdavčene solidarnostne pomoči, je na poslansko vprašanje poslanca Janija Prednika (SD) v zvezi s sprejemom ukrepov, ki bi omogočili omenjeno izplačilo, odgovoril minister za finance Klemen Boštjančič.

 

V odgovoru je Boštjančič zapisal, da solidarnostna pomoč v delovnopravni zakonodaji ni določena, ampak gre za pravico, ki so si jo delavci izborili v okviru kolektivnega dogovarjanja z delodajalci.

“Začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali zavoda za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom ima z vidika davčne obravnave dohodkov fizičnih oseb naravo dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, ne iz delovnega razmerja. Prav tako pa pravice in obveznosti dijakov oziroma študentov na začasnem ali občasnem delu ter ponudnikov dela niso primerljive pravicam in obveznostim delavcem v delovnem razmerju in njihovih delodajalcev, zato jih tudi ni primerno postavljati v primerljiv položaj z delavci v delovnem razmerju,” je pojasnil.

Izpostavil je, da solidarnostna pomoč dijakom in študentom za razliko od pravice do solidarnostne pomoči za delavce ni splošno dogovorjena pravica. Torej ne gre za dohodek, do katerega bi bili lahko na podlagi posebnega dogovora upravičeni vsi študenti in dijaki v primerljivem položaju, ampak za dohodek, ki bi ga, kot izhaja iz pobude, izplačali delodajalci po lastni presoji.

Posebne davčne obravnave za take dohodke, ki niso nikjer dogovorjeni oziroma predpisani, pa zaradi enake obravnave zavezancev po navedbah ministra ni ustrezno oziroma primerno določiti, “saj zanje ni nobenega predpisanega okvirja, ki bi bil lahko podlaga za ugodnejšo davčno obravnavo”.

Dodal je še, da za osebe, ki so dijaki oziroma študenti, v skladu z družinskim zakonom v osnovi še velja preživninska dolžnost staršev, ki pa so tudi upravičeni do posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, pri čemer se dohodki od začasnega ali občasnega dela ne štejejo med lastne dohodke, pomembni za določitev pravice do te olajšave in njene višine.

Ob tem je spomnil, da se prav tako dijakom oziroma študentom za dohodke iz začasnega ali občasnega dela prizna posebna osebna olajšava v obliki zmanjšanja davčne osnove (3500 evrov) od teh dohodkov.

Dohodki dijakov in študentov za začasno ali občasno delo so že ugodneje davčno obravnavani v primerjavi z dohodki drugih skupin zavezancev, ki prejemajo dohodke iz dela, ki niso doseženi v delovnem razmerju. Dodatna davčno ugodnejša obravnava dohodka, glede katerega niti ni določenega nobenega okvirja, po mnenju ministrstva za finance, ni primerna.

Boštjančič je na koncu opozoril, da ministrstvo prejme veliko politično všečnih predlogov za zniževanje oz. oprostitev davčnih obveznosti posameznih ozkih skupin davčnih zavezancev. “Davčno področje je tisto, kjer je še posebej treba zasledovati horizontalno in vertikalno pravičnost za vse davčne zavezance, v nasprotnem se odpira vrsto potencialno nevarnih precedensov, ki lahko vodijo v poplavo tovrstnih ad-hoc predlogov, ki bodo davčni sistem naredili nepregleden, predvsem pa nepravičen in neenak za subjekte v primerljivih dohodkovnih položajih,” je še v odgovoru zapisal minister.

C.R., STA