Praznik slovenske knjige – 170 let prve slovenske založbe Mohorjeve družbe

0
669
Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, Ignacija Fridl Jarc na prireditvi ob 170. obletnici Celjske Mohorjeve družbe. (Foto: Andraž Purg)

Na predvečer godu bl. Antona Martina Slomška, svojega ustanovitelja, je Celjska Mohorjeva družba v Celjskem domu v Celju pripravila slovesnost ob letošnji 170-letnici delovanja prve slovenske založbe, ki je bila ustanovljena 27. 7. 1851. Praznik Mohorjeve družbe je tudi jubilej 170-letnice slovenskega organiziranega knjižnega založništva. Ko ponosno obeležujemo tri desetletja slovenske države, je pomen 170 let življenja slovenske knjige med ljudstvom toliko bolj zgovoren.

 

Zbrani mohorjani in ljubitelji knjig iz vse Slovenije iz zamejstva so si ogledali premierno projekcijo igrano-dokumentarnega filma Čudež Mohorjeve družbe o zgodovini prve slovenske založbe in pomenu slovenske knjige, ki je v režiji Patrika Krajnca nastal v Studiu Siposh. V njej strokovnjaki in sodelavci akad. dr. Kajetan Gantar, ddr. Igor Grdina, dr. Urška Perenič, dr. Miran Hladnik, Jože Faganel, Lojze Kozar in dr. Tanja Ozvatič pripovedujejo o nastanku in razvoju Mohorjeve družbe ter pomenu založbe za ohranjanje slovenskega jezika, širjenje bralne pismenosti in oblikovanja slovenske nacionalnosti. Mohorjeva družba je bila namreč prva organizacija v slovenski zgodovini, ki je povezala in duhovno zedinila Slovence celotnega etničnega prostora. Naklade njenih knjig so dosegle čez 90.000 izvodov (leta 1918), kar je svojevrsten čudež, saj takšnega uspeha kot Mohorjeva družba ni dosegalo nobena založniška organizacija večjih sosednjih narodov. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki Mohorjeve družine iz Gorice in Celovca.

Slovesnost je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki je zaradi svoje odsotnosti zbrane nagovoril v videoposnetku:
»Spoštovani gospe in gospodje,  sprejmite, prosim, v imenu države in v imenu ljudi, ki jih imam kot predsednik republike čast predstavljati, iskrene čestitke ob imenitnem jubileju Mohorjeve družbe, prve slovenske založbe. 170-letno zgodovino Mohorjeve družbe zaznamujejo vizionarstvo, vztrajnost in predanost slovenskemu jeziku in slovenstvu. Od svoje ustanovitve naprej Mohorjeva družba kot začetnica slovenskega organiziranega založništva neutrudno skrbi za to, da je slovenska tiskana beseda doma v imenitnih knjigah – doma, v zdomstvu in izseljenstvu. Slovenci nimamo veliko ustanov, ki jih odlikuje tako dolga zgodovina neprekinjenega delovanja, zato smo na Mohorjevo družbo posebej ponosni.
Kot častni pokrovitelj počastitve 170-letnice Mohorjeve družbe se zato ob tej priložnosti želim zahvaliti vsem, ki še danes skrbite, da Mohorjeva družba izpolnjuje vizijo svojega ustanovitelja, Antona Martina Slomška, da bi bile knjige v slovenskem jeziku dostopne vsakomur. Zahvaljujoč Slomšku in njegovim somišljenikom so mohorske knjige postale in ostale prvina, ki povezuje Slovenke in Slovence celotnega etničnega prostora. Naj živi slovenska knjiga! Srečno, Mohorjeva!
«

Prireditev je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. S slavnostnim nagovorom je zbranim spregovorila  državna sekretarka Ministrstva za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc in med drugim povedala: »Mohorjeva družba nam je dala tradicijo, ki z objavo Sovretovih Starih Grkov ali izdajanje zbirke Cerkvenih očetov v slovenski prostor prinašala zavest o grštvu in krščanstvu kot tistih evropskih temeljih, na katerih je zgrajena ali brez katerih izginja v prah naša duhovna identiteta. /…/ Celjska Mohorjeva družba izdaja najstarejšo slovensko literarno revijo Zvon, skrbi za prevode imenitnih tujih literatov, za prevode del cerkvenih mislecev in grških filozofov, kar je med drugim izkazala tudi z monumentalno izdajo Platonovih izbranih del. Vemo, da so pred njo še številni veliki novi projekti, med drugim tudi Zbrana dela Antona Martina Slomška. Tako Mohorjeva na najbolj imeniten način dokazuje svojo vitalnost in obetavno založniško prihodnost ter pritrjuje Slomškovim lastnim besedam: ›Kdor svojih prednikov ne časti, njih vrli naslednik biti vreden ni.‹« Dr. Fridl Jarc je v imenu Ministrstva za kulturo čestitala Mohorjevi družbi, slovenskim založnikom in slovenski knjigi.

Župan Mestne občine Celje  Bojan Šrot, tudi sam velik ljubitelj branja, je Celjski Mohorjevi družbi ob tem jubileju spomladi podelil najvišje občinsko priznanje, zlati grb Mestne občine Celje, v svojem nagovoru pa izpostavil: »170 let je dolga doba. V tem času se je spremenil svet, življenjske navade in tudi marsikatere življenjska vrednote. Menjale so se številne generacije, minili sta dve zelo krvavi svetovni vojni, mnoge revolucije, na tem območju se je zvrstilo pet držav, ljudje so odšli na Luno, izumili računalnike in pametne telefone, ampak, hvala Bogu, še vedno radi berejo knjige.« Opozoril je na prevladujoč nemški živelj v času prihoda Mohorjeve v Celje in na velik pomen založbe pri prebujanju in ohranjanju narodne zavesti in jezika preko tiskanja slovenskih knjig. »Celje je resnično mesto knjige. Zelo smo ponosni, da imate tu že 94 let svoj dom. S svojim odnosom do slovenskega jezika, literature, tradicije in tudi odnosa do ostalih institucij v mestu pomembno bogatite ne samo kulturno, ampak tudi siceršnje življenje v mestu pa tudi v širšem slovenskem etničnem prostoru.« Zahvalil se je Celjski Mohorjevi družbi za spodbujanje in ohranjanje bralne kulture in »vsem, ki so pomagali pisati to neverjetno zgodbo 170 let, vsem, ki so pomagali stati in obstati.« Ravnateljici je v dar izročil sliko celjskega akademskega slikarja Narcisa Kantardžića.

Direktor Javne agencije za knjigo dr. Dimitrij Rupel je spomnil na pomen kulturnikov in literatov v slovenskem političnem življenju, zlasti v času in krogu Nove revije, ter izpostavil, da so ljudje v sodobnem času izgubili veselje do branja. Pred veliko knjižno predstavo v Frankfurtu 2023 je opozoril tudi pomembnost, kako knjige in branje predstaviti domači publiki. »Ponudba je naravnost razkošna, povpraševanje pa slabi. Pri uveljavljanju slovenske knjige se lahko zgledujemo po Mohorjevi družbi, vendar bomo vsi skupaj morali najti tudi nove prijeme. Da bi brali knjige, se morajo ljudje zavedati pomena branja. Da bi se tega zavedali, morajo biti deležni spodbud doma in v šoli. Toda predvsem jih morajo knjige zanimati, kar pomeni, da morajo biti dobre in zanimive.« Branje je primerjal z dvosedežnikom: »Za krmilom je avtor, bralec pa je sopotnik. Branje se dogaja v dvojini, ki je značilna za slovensko slovnico, pravzaprav za slovenščino in Slovenijo. Za najpomembnejše stvari, za branje, za ljubezen, za sporazum, tudi za nesporazum, ki je tako nesrečno v ospredju aktualnega slovenskega življenja. Današnji mladi ne bodo brali, ker nasploh velja, da je branje koristno. Knjige koristijo znanju, tu pa tam razvedrilu, toda o tem se morajo ljudje prepričati. Po 170 letih nas torej čakajo nove naloge in nove preizkušnje

Pokrovitelj Celjske Mohorjeve družbe škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je ob častitljivem jubileju izrazil veselje in hvaležnost v imenu Cerkve na Slovenskem ter ponos na nepregledno množico mohorjanov, »svečenikov besed, ljudi iz vseh slojev slovenskega naroda, ki so skozi vso to obdobje Mohorjeve zgodovine pričevali, da je beseda eden najbolj plemenitih darov, ki človeka vodi v neslutene globine njegove lastne osebe in tudi Božje skrivnosti. Zato je vredno zanjo dati največ, dati vse. Na začetku vsega je bila Beseda, vse je po njej nastalo.« Zahvalil se je Celjski Mohorjevi družbi, ki s svojo dejavnostjo to goji in prinaša v naš čas, z željo: »Ostanite svečeniki Besede v teh in prihodnjih časih

Predsednik Celjske Mohorjeve družbe Lojze Kozar je ljubiteljem pisane in tiskane besede položil na srce: »Knjiga živi. Knjiga nas bogati. Knjiga je del življenja mnogih ljudi. Lahko rečemo, da je ravno to največji uspeh Mohorjeve, da knjig ne izdaja samo ona. /…/ Kljub množici knjig poslanstvo Mohorjeve ni končano. Če je Mohorjeva v preteklosti Slovence naučila brati, jih mora danes naučiti razmišljati, trezno, neobremenjeno. Učiti jih mora medsebojnega spoštovanja, strpnosti in dialoga. Knjiga se mora vrniti v svetišče našega naroda, naših družin in naših src. Zato naj Mohorjeva družba živi še 170 let in več. In z njo naj živijo umetniki besede, ilustratorji, znanstveniki in drugi ustvarjalci, z njo naj živijo bralci od Celovca do Boreče, z njo naj živijo Slovenci od plenic do zadnjega stoletnika. Ob praznovanju vsem posredovalcem žlahtne slovenske besede, vsem bralcem, podpornikom in najožjim sodelavcem Mohorjeve družbe iskreno čestitam. Bog vas živi, Bog živi Mohorjevo družbo

Gostiteljica ravnateljica dr. Tanja Ozvatič se je zahvalila vsem slavnostnim govorcem, gostom in nastopajočim ter vsem generacijam 17 desetletij Mohorjeve družbe. Ob zaključku je naznanila prihod nove literarne nagrade v slovenski knjižni prostor, Finžgarjeve nagrade – Celjska Mohorjeva družba jo bo od 2023 naprej podeljevala za najboljša dela zadnjih dveh let, ki bodo izšla pri tej založbi. Med drugim je še povedala: »Pri Celjski Mohorjevi družbi vso pozornost še vedno namenjamo čarobnosti, ki jo nudi tiskana knjiga, ki nas z vsakokratnim vonjem po svežem tisku povezuje s podobnimi občutji, kot so bralce prevevala že pred 170 leti. Vsakoletni rojstni dan Mohorjeve družbe je tudi praznik slovenske knjige. Prav je, da tudi danes kdaj pomislimo, da jezik ni samoumevna danost, da ga je potrebno negovati; in da tudi slovenska knjiga ni samoumevna danost, da jo je potrebno podpirati in si zanjo prizadevati. Predvsem tako, da knjige kupujemo in beremo

Prireditev so z glasbo, pesmijo in performansom sooblikovali dijaki I. gimnazije v Celju pod vodstvom prof. Tomaža Marčiča, povezovala pa jo je Maja Gorjup Zdovc.

Piše: T.O.