Premajhna skrb za duševno zdravje mladih

0
220
(Foto: Freepik)

Duševno zdravje je premalo naslovljeno in sistemsko urejeno, je na današnjem posvetu o duševnem zdravju mladih v organizaciji Mladinskega sveta Slovenije (MSS) opomnila predsednica MSS Eva Kotnik. V. d. direktorice urada za mladino Tina Kosi pa je pozvala k zavedanju, da je duševno zdravje mladih ključno za njihov celovit razvoj in uspeh.

 

Na MSS po besedah Eve Kotnik skupaj z organizacijami članicami spremljajo področje in pripravljajo stališča in nabore ukrepov, s katerimi bi lahko pripomogli k preventivi na področju duševnih stisk mladih, so zapisali prireditelji.

Kosi pa je ocenila, da je nujna okrepitev mladinske politike, namenjene podpori duševnega zdravja mladih. Kot eno ključnih nalog pri okrepitvi mladinskih politik je navedla zagotovitev dostopnosti pri ustrezni pomoči mladim z duševnimi težavami.

Poudarila je pomemben vpliv mladinskega dela na duševno zdravje mladih. Mladinsko delo je po njenih besedah varno okolje, kjer mladi lahko razvijajo svoje potenciale, izražajo svoje interese in se povezujejo z vrstniki.

Na posvetu je Mreža MaMa tako predstavila projekt Mladinski centri za duševno zdravje mladih, Urška Pavlovič iz Mladinskega centra Zagorje pa je spregovorila o podpori prostovoljcem in mladinskim delavcem.

Pri delu po skupinah so udeleženci poudarili pomen pravočasnega dostopa do strokovne pomoči in izrazili nezadovoljstvo zaradi neurejene psihološke in psihoterapevtske dejavnosti. Izpostavili so težave z zagotavljanjem sistemskega financiranja projektov ter navedli izzive pri sistemizaciji delovnega mesta šolskega svetovalnega delavca, ti delavci pa so po njihovem mnenju tudi preveč obremenjeni. Poleg tega opažajo pomanjkanje povezovanja in sodelovanja med različnimi sektorji, ki bi naslavljali področje duševnega zdravja skozi različne perspektive. Pogovarjali so se o tem, kako razumejo pomen duševnega zdravja znotraj svojih organizacij, izpostavljali izzive, s katerimi se srečujejo na tem področju, odkrivali načine, s katerimi lahko sami naredijo pomembne korake, in iskali rezerve, ki jih imajo znotraj institucij.

Zapisali so tudi zahteve, ki jih imajo do državnih institucij in ugotavljali, ali so dovolj medsektorsko povezani. Od državne ravni si želijo več podpore, več formalnega priznavanja in vrednotenja mladinskega dela ter zagotavljanje dolgoročnih programov. Prav tako so izrazili željo po vključevanju športa, kulture in umetnosti v preventivno dejavnost na področju duševnega zdravja.

Želijo si nacionalnih programov preventive za področje duševnega zdravja mladih, ki bi jih lahko izvajali tako v javnem kot zasebnem sektorju. Na področju šolstva pa bi bili veseli sistemske pomoči, dodatnih izobraževanj in možnosti debirokratizacije.

Posveta so se udeležili predstavniki mladinskih organizacij, srednjih šol, visokošolskih institucij, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter nekaterih nevladnih organizacij.

C. R., STA