Razstava ob 40. obletnici prve uspešne zanositve po postopku zunajtelesne oploditve

0
141
Ljubljana, UKC. Odprtje priložnostne razstave ob 40-letnici prve uspesne zanositve po postopku zunajtelesne oploditve na Ginekološki kliniki v Ljubljani. (Foto: Katja Kodba / STA)

V avli Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so ob 40. obletnici prve uspešne zanositve po postopku zunajtelesne oploditve na ginekološki kliniki odprli priložnostno razstavo. Slovenija je v svetu vodilna po tovrstnih oploditvah, pri nas pa je tako spočetih približno pet odstotkov otrok oz. skoraj 1000 letno, so povedali ob odprtju razstave.

Vodja kliničnega oddelka za reprodukcijo na ginekološki kliniki Helena Ban Frangež je spomnila, da sta ginekolog Tomaž Tomaževič in mikrobiologinja Helena Hren Vencelj marca 1983 obiskala Erlangen, da bi se poučila, kako tam izvajajo postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo. Že po šestih mesecih je na ginekološki kliniki po tej metodi zanosila prva ženska, je dodala.

Ginekološka klinika pa ni le uspešno prenašala tuje znanje k nam, temveč je pomembno prispevala k samemu razvoju metode zunajtelesne oploditve. Prav v Ljubljani so namreč začeli razvijati medij za zamrzovanje blastocist oz. zarodkov, ki je pomembno spremenil uporabnost metode povsod po svetu, je navedla Frangeževa.

Ljubljana, UKC.
Odprtje priložnostne razstave ob 40-letnici prve uspesne zanositve po postopku zunajtelesne oploditve na Ginekološki kliniki v Ljubljani. (Foto: Katja Kodba / STA)

Slednje se je po besedah vodje laboratorija na ginekološki kliniki Martina Štemfelja zgodilo leta 1994, z metodo zamrzovanja pa so lahko zmanjšali število v maternico vnesenih zarodkov in tako tudi zmanjšali število večplodnih nosečnosti. Naslednji veliki mejnik so z vpeljevanjem novega načina zamrzovanja zarodkov dosegli leta 2003, najnovejšo metodo zamrzovanja pa so uvedli leta 2014.

Štemfelj ocenjuje, da se mejniki na tem področju premikajo na vsakih deset let, a ima ob tem občutek, da so dosegli nek plato glede napredka. V prihodnje napredek pričakuje na področju neinvazivnega določanja kakovosti zarodkov in uporabe umetne inteligence pri izbiri najprimernejše semenčice za postopek in najboljšega zarodka za prenos v maternico.

Danes je v Sloveniji približno pet odstotkov otrok rojenih po postopku zunajtelesne oploditve, kar pomeni, da se po tem postopku letno rodi približno 1000 otrok, je dejala predstojnica službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena na ginekološki kliniki Vesna Šalamun.

V primeru, da par diagnosticirajo z genetsko boleznijo, pa po besedah Šalamunove izvajajo tudi postopek predimplantacijskega genetskega testiranja, s katerim genetiki pregledajo, ali je zarodek nosilec genetske bolezni. V maternico nato prestavijo le zarodke, ki niso nosilci bolezni, in tako zagotovijo, da so otroci zdravi. Dodala je, da so v tujini to področje že razširili na zarodke, ki niso indicirani kot nosilci genetskih bolezni, vendar je stroka ocenila, da zaradi tega postopki niso uspešnejši, zato tega na kliniki še ne vpeljujejo.

Razstave se je udeležil tudi upokojen ginekolog Tomaževič, eden od začetnikov zunajtelesne oploditve na naših tleh. Za STA je izrazil zadovoljstvo nad dosežki svojih sodelavcev na ginekološki kliniki po svoji upokojitvi leta 2013. “S ponosom lahko rečemo, da smo v samem svetovnem vrhu,” je dejal.

Dodal je, da ga delo na tem področju še danes navdaja z veseljem, saj pogosto srečuje pare in njihove potomce, ki jih je pomagal spočeti.

C.R., STA