V več kot šestdesetih letih je šola postala močan steber društva, ki se v predmestju Buenos Airesa poimenuje po škofu Antonu Martinu Slomšku. Slovenska osnovna šola ga ima tudi za zavetnika.
Slomškova šola v okraju Ramos Mejia v predmestju Buenos Airesa v Argentini je bila ustanovljena leta 1959. Najprej je tečaj deloval v dvorani tamkajšnje župnije, potem so dobili sobo v hiši, ki je bila najeta za stanovanje novonaseljencev in je znana kot sanatorij Necochea (sedaj tam deluje bolnica z istim imenom). Tako je dejansko šolski odbor bil prvi pripravljalni odbor za bodoče društvo Slomškov dom.
Šola je bila že od vsega začetka temelj društva. V več kot 60 letih je šolo obiskalo skoraj 900 otrok in poučevalo nad 120 učiteljev. Prvi in dolgoletni katehet je bil Janez Kalan, voditeljica pa Anica Šemrov. Vsako leto so pripravili bogate kulturne programe.
Ena izmed najzanimivejših prireditev je bila ob 60. letnici šole s predstavitvijo spevoigre Hvalnica družine Trapp ali bolj znana pod imenom Moje pesmi, moje sanje. To je bila tudi njihova hvalnica in zahvala Bogu in vsem učiteljem, katehetom in voditeljem, ki so pred šestdesetimi leti začeli s slovenskimi šolami v Argentini. Režiser je takrat izjavil: “Z igro želimo prikazati, da je družina glavni temelj družbe, da nam pesem razveseli dušo in da moramo s srcem sprejeti božjo voljo. Vsebina te igre nam ni tuja. Naša izseljenska skupnost ima podobno zgodovino, saj po 60 letih nismo pozabili, da so naši predniki zapustili svoj dom zaradi idealizma in zvestobe do Boga in domovine. In prav zato smo vsi mi tukaj, tako je nastala naša šola in še vedno obstaja.”
Slomškova šola je ob tej priložnosti pripravila tudi lepo oblikovano spominsko brošuro. V njej je napisana vsa zgodovina šole, vsi voditelji, kateheti, učitelji in tudi imena vseh učencev, ki so obiskovali to šolo. Poudariti je treba, da se v šoli šola že druga in tretja generacija Slovencev, ki so bili rojeni v Argentini.
Sedaj je v Argentini čas počitnic. V nadaljevanju pa si lahko preberete, kako je Slomškovi šoli potekal pouk v zadnjem letu, v času pandemije.
V začetku prejšnjega leta je župnik in katehet g. Robert Brest odpotoval nazaj v Slovenijo in po petih letih skupnega dela je bilo slovo kar težko.
Šolsko leto so začeli sredi marca z virtualnim sestankom za starše. 27. marca, nato je sledil prvi dan virtualnega pouka. Takrat so otroci izdelali butarice, osebno pa so se v šolah srečali šele sredi aprila. Ker je sredi maja argentinska vlada znova uvedla karanteno, so zopet imeli virtualni pouk za nekaj tednov.
Junija so obeležili novo obletnico Slomškove šole obenem so se pa poslovili od dolgoletnega voditelja šole, Marcela Brule, ki se je z družino odselil. Proti koncu meseca so pripravili virtualni pozdrav za očetovski dan in praznovali 30-letnico samostojnosti Slovenije. V ta namen so otroci pobarvali slovenske narodne simbole, ki so v naslednjih tednih krasili spodnje prostore Slomškovega doma. Imeli so tudi zimske počitnice, nato pa so se v šolo vrnili z veseljem, ker so otvorili nova otroška igrala na vrtu, ki so jih z veseljem preizkusili.
V drugi polovici leta so podaljšali pouk; 15. avgusta so praznovali otroški dan. Odbor staršev je pripravil skupno kosilo, igranje in rajanje otrok pa je oživelo prostore društva. Pomladni september je mesec obletnice društva in so učenci nastopili na 60. obletnici doma s pesmijo.
September so zaključili s praznovanjem učiteljskega dne. Takrat so imeli tudi sv. mašo za rajne, bivše in sedanje učitelje. Prišel je oktober in z njim tudi obisk: 9. oktobra jih je obiskala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch. Čeprav ni bilo pouka zaradi državnega praznika, je v šolo prišlo kar veliko otrok. Prisrčno so jo sprejeli, ji zapeli in se z njo pogovarjali.
FB Slomškov dom )
Teden kasneje so obeležili Materinski dan v zunanjih prostorih s petjem in recitacijo. Otroci so mamicam tudi pripravili lepa darila, ki so jih sami naredili v šoli. Mesec so zaključili s skupnim izletom v Glew, to je južni predel na podeželju v Buenos Airesu. Novembra so se osmošolci odpeljali v Tandil, v notranjost Buenos Airesa in tam preživeli lep konec tedna.
Skozi leto 2021 so šolarji imeli 30 dni sobotnega pouka, 7 šolskih maš, šolo je pa obiskovalo 43 učencev.
Pred zaključkom leta so učitelji določili, da bodo podali počitniško nalogo, ki jo bodo otroci prinesli drugo leto na prvi dan pouka. Namen ni, da bi jo naredili starši ali da bi jo otroci pripravili zadnji teden pred vrnitvijo. Namen je ta, da učenci čim bolj ponavljajo slovenski jezik. Učitelji so pripravili tudi slovenske filme, da jih lahko otroci doma gledajo in se izpopolnjujejo v jeziku. Vzpodbujali so jih tudi naj berejo slovenske knjige saj, če hočejo ohraniti slovenski jezik se je potrebno malo potruditi, saj živijo v diaspori, v slovenščini popolnoma tujem svetu.
Zaključek leta je bil sodobno obarvan; program je imel naslov: Slomškova šola ima talent. Vsak razred je nekaj predstavil. Imeli so tri sodnike, ki so ocenjevali talente. Najprej so nastopili otroci iz otroškega vrtca. Zaplesali so ob zvoku pesmi Roke gor. Učenci drugega razreda so predstavili pesem Počitnice, sledili so učenci tretjega z recitacijo Ekvatorskih živali. Učenci četrtega in petega so pokazali, kako poteka življenje v cirkusu. Deklice so po svoje zaplesale z barvnimi trakovi. Šesti razred se je izkazal s plesom polke v narodnih nošah. S spremljavo orkestra so otroci sedmega in osmega razreda zapeli Prešernovo pesem Kam?; osmi razred se je postavil s spremljavo orkestra in tudi zapel Franceta Prešerna, pesem Vrba. Kot zadnjo točko pa so se osmemu razredu pridružili vsi otroci šole in s skupno pesmijo zaključili predstavo.
Sledilo je običajno slovo osmošolcev. Na vrsti so bili razni pozdravi in zahvale. Po proslavi je bil kratek odmor, čas za klepet, za malico ali lahko večerjo, nato je pa prišel sv. Miklavž. Ob zaključku, je voditeljica šole spregovorila in podala sledečo misel: “Leto 2021 je bilo posebno leto. Geslo škofa Slomška se glasi: Delo z mladimi, je delo za prihodnost… in ravno to je, kar mi učitelji delamo vsako soboto v šoli. Ves čas, trud in potrpežljivost, vse je vloženo v ta namen, za otroke in za prihodnost vere, jezika in slovenstva.”
Piše: Damian Ahlin
VIRI:
Zbornik društva Zedinjena Slovenija 1948/1998
Svobodna Slovenija / Poročila Slomškove šole
