Združenju zgodovinskih mest Slovenije je v sodelovanju s šestimi partnerji uspelo pridobiti evropska sredstva za Šolo prenove za nove generacije. Cilj projekta, ki je stekel prejšnji mesec, je vzpostavitev učnih praks za bolj načrtno izobraževanje mladih o kulturni dediščini in njeni prenovi.
Šola prenove kot program neformalnega izobraževanja o pomenu in vlogi kulturne dediščine ter potrebnih obrtnih znanjih in mojstrskih spretnostih, ki so nujna za kvalitetno prenovo kulturne dediščine, sicer poteka že od leta 2015. Projekt Šola prenove za nove generacije pa je nadgradnja in širi vsebine programa Šole prenove, ki se izvaja v obliki predavanj in delavnic.
Novi projekt so partnerji pripravili z namenom, da kulturno dediščino približajo mladim tudi v okviru rednega izobraževanja, zato bodo razvili sodobne prakse poučevanja različnih predmetov v osnovni šoli preko uporabe primerov iz kulturne dediščine in prikaza veščin njene prenove. Nov način poučevanja bodo najprej preverili v škofjeloški Osnovni šoli Ivana Groharja, ki je partnerica projekta.
V nadaljevanju bodo nove prakse poučevanja o kulturni dediščini razširili med učitelji, strokovnimi delavci in ravnatelji različnih osnovnih šol, pa tudi med deležniki na nacionalni ravni, ki so odgovorni za načrtovanje kulturne, izobraževalne in prostorske politike, so sporočili iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki je vodilni partner projekta.
Pri projektu sodelujejo tudi Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Občina Škofja Loka in norveški partner Magma Geopark.
S projektom so uspešno kandidirali na razpisu za sredstva norveškega finančnega mehanizma, iz katerega bodo v okviru programa izobraževanja in krepitve človeških virov dobili skoraj pol milijona evrov, kolikor tudi znaša vrednost celotnega projekta. Trajal bo 23 mesecev in se končal aprila 2024.
Kot ugotavljajo projektni partnerji, ki so se na prvem sestanku srečali konec junija v Škofji Loki, je prisotnost vsebin kulturne dediščine v učnih načrtih osnovne šole šibka. Pri tem je težava tudi pomanjkanje znanja učiteljev. Med neizkoriščenimi priložnostmi vidijo medpredmetno obravnavo, učenje v lokalnem okolju, medinstitucionalno sodelovanje in uvajanje sodobne didaktike.
Primere iz kulturne dediščine in veščine prenove nameravajo vključiti zlasti v predmete likovne vzgoje, spoznavanja družbe, zgodovino, geografijo in tehniko, pa tudi v dneve dejavnosti v osnovnih šolah, pri čemer načrtujejo tehničen dan, posvečen prav nepremični kulturni dediščini in veščinam prenove.
V času poteka projekta bodo partnerji izdelali priročnik za učitelje z učnimi pripravami in metodiko za izbrane predmete in vsebine, didaktična gradiva za poučevanje v učilnici in na terenu za vsako triado ter set interaktivnih gradiv. Na škofjeloški šoli bodo uredili tudi demonstracijsko učno okolje.
J.S., STA