Ob mednarodnem dnevu izobraževanja leta 2022 UNESCO poziva k večjemu vlaganju v učenje, da bi prekinili krog revščine in neenakosti med spoloma v dobro človeštva.
S sloganom Spremenimo smer, preoblikujmo izobraževanje smo včeraj, 24. januarja, obeležili mednarodni dan izobraževanja, s katerim želimo spomniti na temeljno pravico vseh do izobraževanja.
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) poudarja, da brez vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja ter vseživljenjskih priložnosti za vse države ne bodo dosegle enakosti spolov in se ne bodo iztrgale iz začaranega kroga revščine, zaradi katere zaostaja na milijone otrok, mladih in odraslih.
Po podatkih agencije 258 milijonov otrok in mladostnikov po svetu še vedno ne obiskuje šole; 617 milijonov otrok in mladostnikov ne zna brati in osnovno računati; manj kot 40 odstotkov deklet v podsaharski Afriki konča nižjo srednjo šolo; približno štirje milijoni otrok in mladostnikov beguncev pa ne obiskujejo šole.
V teh izjemnih časih ni več mogoče delovati kot običajno. Če želimo spremeniti prihodnost, če želimo spremeniti smer, moramo na novo premisliti o izobraževanju. Popraviti moramo krivice iz preteklosti in usmerjati digitalno preobrazbo v smeri vključevanja in enakosti, je ob mednarodnem dnevu izobraževanja 2021 dejala Audrey Azoulay, generalna direktorica Unesca.
Skupščina Združenih narodov (ZN) je 3. decembra 2018 razglasila 24. januar za mednarodni dan izobraževanja, da bi povečala svetovno ozaveščenost o pomenu izobraževanja in počastila pomembno vlogo izobraževanja za trajnostni razvoj pri izvajanju Agende 2030.
Pesnik Heziod je dejal, da izobraževanje pomaga človeku, da postane to, kar je sposoben biti, in njegove besede so se že nanašale na prvi in končni namen izobraževanja: na tiste, ki se učijo, to je na posameznike, ki oblikujejo družine, te pa družbe. Izobraževanje je orodje, ki nam omogoča, da pridemo tja, kamor želimo, brez določenega cilja, saj mora vsaka pot vedno vključevati odločitev, da se odpravimo na novo pot ali da se usmerimo nanjo.
Na splošno se na prvih izobraževalnih poteh, ki jih prehodimo ali nam pomagajo prehoditi, običajno spomnimo in prepoznamo vzgojitelje kot ljudi, ki so nam služili kot zemljevidi in kompasi. Vzgajali so nas, da bi se lahko vzgajali sami, kot je rekel grški pesnik, da bi postali ljudje, kakršni smo sposobni biti. Vzgajali so nas, da smo bili dovolj samostojni za življenje, po drugi strani pa dovolj odgovorni, da smo lahko nadaljevali izobraževanje naslednje generacije.
To je dan, ko se zahvaljujemo in čestitamo vsem tistim, ki ustvarjajo iluzijo učenja in izobraževanja. Vzgajati … tako posebno dejanje, ki lahko hkrati pomeni sejati ali pobirati, odjadrati ali pluti, ostati ali preoblikovati, saj gre za dejanje, ki se nikoli ne konča, ki se nadaljuje kot živo bitje: raste, se razmnožuje, a namesto da bi umrlo, se obnavlja in se preoblikuje ne le v nekaj, kar se zdi nerazdružljivo, ampak se tudi izkaže za tako. Morda se vsi ne strinjamo o tem, kaj učiti ali kako vzgajati, vendar o tem, kaj je pomembno, vedno obstaja neizrečeno soglasje med generacijami in kulturami.
Včeraj smo praznovali delo, opravljeno v učilnicah in družinah, kajti če je eden od pragov družbe izobraževanje, so pragovi izobraževanja ljudje, ki izobražujejo. Oni so tisti, ki ohranjajo skladnost in označujejo poti, kot Ariadnina nit. Kot pravi filozofinja in vzgojiteljica Marina Garcés, vzgajati pomeni usmerjati usodo skupnosti in vsakega njenega člana.
Ta dan bi morali praznovati to nereduktivnost, praznovati dejstvo, da si nihče v zgodovini človeštva, bodisi posamezniki bodisi narodi, ni uspel prisvojiti izobraževanja; praznovati dejstvo, da je izobraževanje nad vladami in celo nad jeziki, saj želja in potreba po izobraževanju in izobraževanju vedno obstajata, saj sta se ohranili tudi, ko so se države in jeziki preoblikovali ali izginili. Poleg tega sta izobraževanje in izobraževalni sistem tako močna, da ju še nobena pandemija ni uspela uničiti ali ustaviti, saj bi bila njuna ustavitev bolj pogubna kot sama pandemija.
Viri: lanzadigital , laopinion
