Dr. Milan Zver, stalni poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+, je na današnji seji odbora za izobraževanje, predstavil poročilo o izvajanju programa Erasmus+, obenem je tudi ovrednotil izvajanje programa Erasmus+ za obdobje 2021-2027 ter opredelil dobre prakse in morebitne izzive v programu.
Gre za vmesno oceno, kjer sta bili na podlagi številnih posvetovanj poslanca s predstavniki nacionalnih agencij in deležnikov iz vseh sektorjev, ki jih pokriva program Erasmus+, pa tudi številnimi zainteresiranimi stranmi, ocenjeni splošna učinkovitost in uspešnost programa, vključno z novimi pobudami ter izvajanjem ukrepov za vključevanje in poenostavitev v zadnjih treh letih. Evropski parlament je pripravil tudi posebno raziskavo, ki je bila poslana širokemu krogu deležnikov, in katere izsledki so prav tako vključeni v danes predstavljeno poročilo, so sporočili iz pisarne dr. Zvera.
Naložba v prihodnost
»Z velikim veseljem in ponosom lahko rečem, da je v vseh teh letih Erasmus+ postal več kot le izobraževalna pobuda. Je dokaz prepričanja, da je vlaganje v izobraževanje in mlade naložba v prihodnost naše celine,« je uvodoma poudaril poslanec. Poudaril je, da se je program Erasmus+ izkazal kot dokaj fleksibilno orodje v zunanjih krizah (pandemija Covid-19, ekonomska kriza, ruska agresija na Ukrajino), ki so ga spremljale od začetka izvajanja. Še posebej je izpostavil in pohvalil hitro solidarno podporo ukrajinskim študentom in učiteljem. Ob tem je vseeno pripomnil, da tu obstaja še veliko prostora za izboljšavo, in kar je izpostavljeno tudi v poročilu.
»Kljub vsem tem izzivom, program Erasmus+ ostaja vodilen in najbolj priljubljen program v EU. Povpraševanje je skoraj povsod, razen v sektorju za izobraževanje odraslih, večje kot ponudba,« je ocenil poslanec. Dodal je, da lahko na podlagi vrste pogovorov in posvetovanj, ki jih je opravil v povezavi z omenjenim programom, zaključi, da Erasmus+ sledi ciljem in prioritetam, ki si jih je zastavil, obstaja pa kar nekaj večjih izzivov, ki jih je treba nemudoma nasloviti. »V prvi vrsti bi želel izpostaviti nedelujočo IT infrastrukturo, ki še vedno ni vzpostavljena v celoti in deluje počasi. Težave z IT orodji povzročajo veliko frustracije med uporabniki in Nacionalnimi agencijami ter močno otežujejo izvajanje programa, kar smo poudarili tudi v poročilu,« je poudaril poslanec.
Uvedene nove pobude
Kot ugotavlja dr. Zver so bile v zadnjem triletnem obdobju uvedene nekatere nove pobude za poenostavitev programa, zmanjšanje birokracije in digitalno transformacijo, a žal z zelo omejenim uspehom. Še vedno je mogoče govoriti o velikih administrativnih ovirah, zapletenem postopku prijave in dejstvu, da različni deležniki za prijavljanje potrebujejo zunanjo strokovno pomoč, ki pa jim ni vedno na voljo – kar še posebej otežuje udeležbo malih organizacij in mladih posameznikov. »V mojih pogovorih z mnogimi udeleženci v programu, je bila izpostavljena tudi zahteva po okrepitvi usklajenega sodelovanja med Evropsko komisijo in nacionalnimi agencijami,« je še povedal poslanec dr. Zver.
Večji proračun
»Večji proračun za program Erasmus+, kar nam je uspelo v dolgotrajnih pogajanjih oziroma tripartitnem dialogu, sicer vsi aktivno udeleženi v programu pozdravljajo, kljub vsemu pa ta večji finančni znesek ni mogel dovolj ublažiti inflacije, kar je negativno vplivalo tudi na inkluzivnost programa – eno izmed glavnih prioritet,« je opozoril poslanec, ki je dodal, da »raven štipendije ni pokrila večjih stroškov mobilnosti.« Dr. Zver je predlagal, da bi zaradi inflacije in velikega povpraševanja bilo treba del predvidenih sredstev iz zadnjih let iz proračuna za Erasmus+ prenesti naprej (t.im. »front – loading«) in porabiti že v naslednjem letu in ne šele na koncu programa.
»Program je v zadnjih letih postal izjemno kompleksen na vseh ravneh, z veliko novimi pobudami in ne sme postati preobremenjen z novimi nalogami, ki bi razvodenile njegov glavni cilj.Erasmus+ naj ostaja program, ki v ospredje postavlja svoj glavni fokus – zagotavljanje kvalitetnega formalnega in neformalnega izobraževanja,« je povedal poslanec.
Kot ocenjuje dr. Zver bo ena izmed ključnih stvari, ki jo bo treba nasloviti v prihodnosti, če želimo vzpostaviti dobro delujoče evropsko izobraževalno področje (European Education Area), tudi priznavanje vseh študijskih obveznosti, ki so bile opravljene na izmenjavi.V zaključku je poslanec poudaril tudi, da bi v prihodnosti programa Erasmus+ poklicno izobraževanje moralo imeti v programu večjo vlogo, tako kot ga ima visokošolsko izobraževanje.
Ozadje programa Erasmus+
Prvotni program Erasmus je program mednarodne izmenjave študentov, ki obstaja od leta 1987 in podpira izobraževanje in usposabljanje. Prestal je več prenovitev, pri čemer je vsaka faza temeljila na uspehih in izkušnjah prejšnjih. V programskem obdobju 2014-2020 je program Erasmus postal osrednji del novega programa Erasmus+. Program Erasmus+ zajema različne sektorje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ter spodbuja mednarodno sodelovanje in mobilnost z različnimi ključnimi ukrepi in mehanizmi financiranja. Podpira tudi pobude, kot so evropske univerze, centri poklicne odličnosti, DiscoverEU in evropska študentska izkaznica.
Mladim – predvsem študentom, dijakom in vajencem – ponuja različne možnosti za študij, usposabljanje in delo v tujini; priložnosti so na voljo tudi za odrasle udeležence izobraževanja in pedagoško osebje.
Program Erasmus+ za obdobje 2021-2027 je sicer ohranil enako strukturo kot njegov predhodnik, okrepil pa je svoje prednostne naloge na štirih področjih: i) vključevanje in raznolikost; ii) digitalna preobrazba; iii) okolje in boj proti podnebnim spremembam ter iv) udeležba v demokratičnem življenju, skupne vrednote in državljansko udejstvovanje.
C. R.
