NSi je v DZ vložila predlog novele zakona o osnovni šoli, po katerem bi ob vpisu šoloobveznih otrok, katerih materni jezik ni slovenski, preverili njihovo poznavanje tega jezika. Če preizkusa ne bi opravili, bi se vključili v pripravljalnico, kjer bi se učili slovenskega jezika in kulture, obenem pa z vrstniki obiskovali nekatere druge predmete.
Poslanka NSi Iva Dimic je na novinarski konferenci ob predstavitvi predloga novele, ki so ga v DZ vložili pred dnevi, poudarila, da število učencev s tujim državljanstvom v slovenskih šolah skokovito narašča. V šolskem letu 2022/23 jih je bilo vpisanih 16.636, kar predstavlja 8,6 odstotka vseh učencev, pred desetimi leti pa 4097.
“Številni izmed teh otrok pouka v slovenskem jeziku ne razumejo in vse več osnovnih šol se sooča z izzivom, kako naj otroke tujcev, ki se priselijo v Slovenijo, uspešno vključijo v pouk,” je dejala. V NSi zato predlagajo, da otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, pred vpisom opravijo preizkus znanja slovenskega jezika, ki je prilagojen starosti otrok, in sicer na ravni A1 za otroke, ki se vključujejo v prvo triletje, ter na ravni A2 za otroke, ki se vključujejo v drugo in tretje triletje.
Tistim, ki preizkusa ne bi opravili, bi šola izdala odločbo o vključitvi v pripravljalnico. Obiskovanje enoletne pripravljalnice, ki bi jo po predlogu organizirala osnovna šola, bi bilo za te otroke obvezno. Po navedbah poslanke imajo podobne rešitve tudi denimo v Nemčiji, Belgiji, na Finskem.
“Cilj predloga je zagotavljanj večje kakovosti izobraževanja in pogojev za optimalen in uravnotežen razvoj otrok v osnovnih šolah, tako tistih, ki nimajo predznanja slovenščine, da bi lažje sledili pouku, kot tudi tistih, ki predznanje slovenščine imajo, vendar zaradi sošolcev brez predznanja slovenščine celoten razred počasneje napreduje s snovjo,” je poudarila poslanka.
Kot je pojasnila, morajo namreč učitelji pri pouku posvečati več časa dodatni razlagi, s katero poskušajo zaobiti jezikovno oviro, ali celo znižati zahtevano raven znanja. V nekaterih krajih se po njenih besedah že dogaja, da poskušajo starši slovensko govorečih otrok svoje otroke vpisati v šole, kjer je manj tujcev.
Predsednica mestnega odbora NSi Kranj Irena Dolenc, ki se srečuje z omenjeno problematiko, je poudarila, da zaradi jezikovnih ovir številni otroci priseljencev kljub naravno danim zmožnostim ne uresničujejo svojih potencialov. Omenila je, da si nekateri prizadevajo te otroke vpisati v prilagojene programe, a poudarila, da neznanje slovenskega jezika ne bi smel biti razlog za to.
Po njenih besedah se v primeru, ko je v razredu denimo le en učenec, ki ne zna slovensko, ta lahko z dobrim sodelovanjem učiteljev in svetovalne službe hitro nauči jezika in vključi v pouk, na kar sicer vpliva tudi sorodnost jezika. A ponekod je v razredih več tujejezičnih otrok, ki oblikujejo skupino znotraj razreda in se med odmori pogovarjajo v svojem maternem jeziku, je opozorila.
Pojasnila je, da že zdaj plačujemo vse stroške izobraževanja otrok priseljencev, ki praviloma ponavljajo razred, zato dodatni stroški v primeru pripravljalnice ne bi bili veliki.
Po predlogu novele bi v času pripravljalnice učenec obiskoval tudi šport, likovno in glasbeno umetnost ter druge predmete in dejavnosti po presoji ravnatelja v obsegu najmanj pet ur tedensko. Pripravljalnico bi lahko v skladu s potrebami organiziralo več osnovnih šol skupaj, standarde in normative za njihovo oblikovanje bi sprejel minister.
C. R., STA
