Advent je čas priprave na božič, čas priprave na praznik Jezusovega rojstva. Adventni venci, ki so od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja vse bolj razširjeni v Sloveniji, sicer izvirajo iz Nemčije, Slovenci v Kanalski dolini pa so jih poznali že v začetku 20. stoletja.
Adventni venci so običajno spleteni iz zimzelenega rastlinja, ki je simbol življenja in upanja, njihova okrogla oblika pa nas spominja na neskončnost. Obvezno imajo štiri sveče – prvo prižgemo na prvo adventno nedeljo in nato vsako naslednjo nedeljo eno svečo več. Zanje obstaja več simbolnih razlag, piše Lara Vurnik v uvodu h knjigi dr. Sabine Šegula Adventni venčki. Po eni izmed njih so povezane s štirimi starozaveznimi dobami: prva sveča predstavlja dobo do Abrahama, druga dobo očakov, tretja dobo kraljestva, četrta pa dobo od konca babilonske sužnosti do Jezusovega rojstva. Plamen prižganih sveč je simbol Kristusa – Luči sveta. Danes so adventni venčki okrašeni bolj poljubno in manj togo kot nekoč in pri njihovem ustvarjanju si lahko dovolimo več umetniške svobode.
Priročnik Adventni venčki
V priročniku, ki je v začetku letošnjega adventa izšel pri založbi Družina, nas dr. Sabina Šegula po korakih popelje skozi postopek izdelave dvajsetih modernih adventnih venčkov, od priprave podlage do zadnjega okraska. Posebno poglavje je posvečeno napotkom za pravilno pritrjevanje sveč, ki naj seveda ne gorijo, kadar nas ni v bližini.
O avtorici
Dr. Sabina Šegula je doktorica agronomskih znanosti, priznana mednarodna mojstrica floristike, raziskovalka in predavateljica. Izobraževanja s področij floristike in hortikulture izvaja v okviru svoje zasebne šole Floweracademy.si. Je avtorica mnogih strokovnih knjig in člankov ter urednica revije Akademija cvetja, ki izhaja v elektronski obliki kot priročnik za izdelovanje različnih dekoracij. Kot še piše v uvodu Lare Vurnik, Sabina Šegula že več kot deset let sodeluje pri krasitvi oltarnega dela v notranjosti bazilike Svetega Petra v Vatikanu, sprva za velikonočne praznike, od leta 2013 pa tudi za božič. Leta 2019 so ji zaupali oblikovanje designa velikonočne dekoracije, kar je potrditev njene strokovnosti. V svoje umetniške cvetlične sanje je umestila slovenske bele orhideje Phalaenopsis in tako postavila floristiko v Sloveniji na svetovno raven. V letu 2020, ko je ves svet zajela pandemija koronavirusa, je bila odgovorna za krašenje vatikanskih božičnih dreves. Izdelovanje božičnih okraskov in adventnih vencev je potekalo v slovenskih domovih in pod njenim mentorstvom je sodelovalo več kot 500 ljudi iz vse Slovenije, še piše v uvodu h knjigi, ki sodi v roke vsakega – mladega ali starega, ljubiteljskega ali profesionalnega – ustvarjalca adventnih venčkov.
C.R.
