V Slovenski Bistrici, kjer se zaradi potreb na trgu dela stalno povečuje število tujcev, so na okrogli mizi spregovorili o izzivih pri vključevanju tujcev v lokalno okolje, še posebej v šolstvu in zdravstvu. Ob tem so izpostavili pomen znanja slovenskega jezika in potrebo po krepitvi pomoči otrokom v šoli.
Del njihovih zahtev je bil s spremembo zakona o tujcih upoštevan, številna vprašanja pa po besedah podžupana Stanislava Mlakarja ostajajo odprta. “Potrebno je zahtevati znanje slovenskega jezika za polnoletne tujce takoj ob prihodu v Slovenijo,” je dejal.
Po podatkih načelnika Upravne enote Slovenska Bistrica Emila Trontlja predstavljajo tuji državljani okoli šest odstotkov celotnega prebivalstva Občine Slovenska Bistrica. Večinoma prihajajo s Kosova, Bosne in Hercegovine in Srbije, po poklicu so najpogosteje zidarji, pomožni gradbeni delavci, varilci ali vozniki tovornjaka.
Poudaril je, da upravna enota nima nikakršnega vpliva na to, koliko tujih državljanov si bo poiskalo prebivališče v določeni občini, ampak je prebivanje pogojeno izključno z ekonomskim interesom lastnika nepremičnine, v kateri se tujci nastanijo.
Vodja sektorja za delovne migracije na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Grega Malec je dodal, da se lahko tujca zaposli le takrat, ko v evidenci brezposelnih v Sloveniji ni ustreznega kandidata. Ker se brezposelnost v Sloveniji znižuje, je pričakovati nadaljnjo rast števila tujih delavcev. Ob tem je Malec dodal, da je v slovenski zakonodaji “veliko varovalk, da se ljudje, ki nimajo zagotovljene zaposlitve, vrnejo v domovino”.
Vodja vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je pojasnila, da osebam s pridobljenim statusom mednarodne zaščite nudijo sistematično pomoč pri integraciji, med drugim s tečajem slovenskega jezika. “Tudi sami tujci prepoznavajo tečaj slovenščine kot bistven za življenje in delo v Sloveniji. Pravijo pa, da je 400 ur tečaja premalo,” je dejala.
Manj zanimanja za učenje slovenščine je po njenih besedah med ekonomskimi migranti, saj ti že imajo zaposlitev in ponavadi delajo ves dan, zato je manj motivacije za to znanje. Je pa to treba omogočiti njihovim otrokom, ki se sicer morajo vključiti v šolski sistem že takoj ob prihodu. “Vsak čas, ko otrok ni s svojimi vrstniki, je izgubljen,” je povedala.
Malec je dodal, da so takšni delavci velikokrat napoteni na delo v drugo državo, kar je še eden od razlogov za nezanimanje za znanje slovenščine. To še posebej velja za gradbene delavce s Kosova. “Sumimo, da se na račun potreb v drugih državah napihuje potrebe po delovni sili v Sloveniji,” je povedal.
Ravnateljica Osnovne šole Slovenska Bistrica Tatjana Pufič je izpostavila nujnost pomoči otrokom pri vključevanju v šolo. Državo je pozvala, da omogoči zaposlitev dodatnega kadra v ta namen, ne le učitelja temveč tudi tolmača. “Treba bi bilo delati tudi z materami otrok,” je dodala.
Več govorcev je izpostavilo tudi odgovornost delodajalcev pri integraciji tujcev lokalno okolje, direktorica zdravstvenega doma Urška Sedmak pa je opisala težave v zdravstvu. “Težko je opraviti ginekološki pregled ob prisotnosti otroka, ki mora prevajati mami,” je ponazorila.
J.S., STA
