(VIDEO) Shod za zaščito otrok v Ukrajini: “Če odloži orožje Ukrajina, ne bo več države Ukrajine, če ga odloži Rusija, bo konec vojne!”

0
868
Včerajšnji shod za zaščito otrok v Ukrajini (Foto: L.K.)

»Ukrajina potrebuje orožje za obrambo!« je dejal Evgeny Goreshnik na včerajšnjem shodu za zaščito otrok v Ukrajini in poudaril: »Če bo Ukrajina prenehala streljati, Ukrajine kot države ne bo več, če pa preneha streljati Rusija, bo konec vojne!« Predstavniki ukrajinske skupnosti v Sloveniji so 7. junija pred Modreno galerijo v Ljubljani organizirali shod za zaščito in obrambo otrok v Ukrajini. Opozorili so, da se v Ukrajini vse od ruskega napada 24. februarja, dogajajo nepojmljive in nedopustne grozote, saj ruska vojska pobija, pretepa, posiljuje in deportira ukrajinske otroke.

 

Kot so poudarili udeleženci na shoda, je med vojno v Ukrajini umrlo vsaj 262 otrok, več kot 729 jih je bilo ranjenih, 1889 je pogrešanih, več kot 200.000 pa naj bi jih bilo deportiranih v Rusijo. Najmlajša žrtev posilstva je bila po podatkih veleposlaništva Ukrajine v Sloveniji stara le šest mesecev. Koliko ukrajinskih otrok pa je bilo ubitih in posiljenih na ozemljih, ki so v tem trenutku pod rusko okupacijo, pa ni znano, zato so zgoraj navedene številke še veliko višje.

Anastasija iz Mariupola, ki je bilo pred rusko invazijo cvetoče mesto obmorsko mesto in dvakrat večje od Benetk, je v svojem pričevanju povedala, da v okupiranem Mariupolu še vedno živita njena starša. Razmere v mestu so grozljive, saj še vedno ne delujeta vodovod in kanalizacija; mestu grozi ekološka katastrofa in epidemija kolere, mrtvašnice so polne, pod ruševinami pa še vedno najdevajo trupla ubitih Mariupolcev. V mestu še vedno primanjkuje hrane, pitne vode osnovnih življenjskih potrebščin in zdravil, poleg tega je onemogočen dostop do neodvisnih informacij. Med obleganjem, ko so Mariupolci dobesedno živeli v kleteh in si kuhali borne obroke na ognjiščih na ulicah, je bilo še huje. Ljudje, ranjeni zaradi bombardiranj, so umirali v hudih bolečinah pa tudi zaradi gangren, saj pogosto ni bilo zdravniške pomoči, zdravil in niti protibolečinskih tablet. Vse to so morali gledati tudi otroci, med katerimi so nekateri ob truplu ubite matere preživeli tudi po več dni. Danes v okupiranem Mariupolu še vedno živi okoli 100 000 ljudi, ki mesta ne morejo zapustiti kar tako: v mestu so filtracijska taborišča…

Edino, kar lahko konča vojno v Ukrajini in reši ukrajinske otroke, je dobava orožja ukrajinski vojski in finančna pomoč Ukrajini, so poudarili poudarjali udeleženci shoda za zaščito ukrajinskih otrok pred Moderno galerijo v Ljubljani. Zvrstili so se pozivi k bojkotu Rusije, opozorila mednarodni javnosti na kršitve človekovih pravic otrok v Ukrajini ter vzkliki: »Herson je Ukrajina! Mariupol je Ukrajina! Krim je Ukrajina!«

Pet milijonov ukrajinskih otrok je odvisnih od humanitarne pomoči

Unicef je že 1. junija, na mednarodni dan zaščite otrok, sporočil, da je več kot pet milijonov ukrajinskih otrok je odvisnih od humanitarne pomoči, trije milijoni otrok v Ukrajini in več kot 2,2 milijona otrok iz Ukrajine v državah, ki gostijo begunce, potrebujejo humanitarno pomoč. Skoraj dva od treh otrok sta bila razseljena zaradi spopadov.

Po podatkih, ki jih je preveril Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, sta vsak dan v Ukrajini v povprečju ubita več kot dva otroka, več kot trije so ranjeni – večinoma v napadih z eksplozivnim orožjem na naseljenih območjih.

V Unicefu, ki je sklad Združenih narodov za otroke, pri tem poudarjajo, da je bilo med vojno v Ukrajini poškodovanih ali uničenih 256 zdravstvenih ustanov in na stotine šol po vsej državi.

»Brez takojšnje prekinitve spopadov in dogovora o miru bodo otroci še naprej trpeli – posledice vojne pa bodo vplivale na ranljive otroke po vsem svetu,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica Unicefa.

Pred tem je 7. aprila Svet Evrope na konferenci v Rimu predstavil novo strategijo za zaščito pravic otrok v kriznih in izrednih razmerah. Deklaracijo o posledicah ruske agresije za ukrajinske otroke je tik pred konferenco sprejelo šest držav, med njimi tudi Slovenija.

L.K.