Turistično društvo Plac Tržič ta konec tedna v Tržiču pripravlja jubilejne, 50. Mednarodne dneve mineralov, fosilov in okolja (Minfos). Na mednarodnem prodajnem sejmu, ki bo potekal do danes do nedelje, se bo na 2400 kvadratnih metrih razstavnih površin z minerali, fosili in nakitom predstavilo več kot 100 razstavljavcev.
Mednarodna razstava mineralov, fosilov in okolja se v Tržiču odvija vsako leto že od leta 1973. Letos bo trajala tri dni, odprta bo danes, v soboto in nedeljo. Slovesnost ob 50. Minfosu pa bo drevi, ko bodo zbrane nagovorili tržiški župan Peter Miklič, predsednica Turističnega društva Plac Tržič Judita Belhar in državni sekretar, pristojen za kohezijsko politiko, Marko Koprivc.
Sama prireditev, ki zadnja leta poteka v večnamenski dvorani kompleksa nekdanje Bombažne predilnice in tkalnice (BPT) v Tržiču, se je sicer začela že v minulih dneh. V četrtek so v Paviljonu NOB odprli razstavo v sklopu Slovenskega tedna nakita z naslovom Skriti dragulji Slovenije, že v ponedeljek pa so v kompleksu BPT odprli interaktivno razstavo Šentanski rudnik – Raj pod nami, v okviru katere bo potekal tudi natečaj za poimenovanje velike izkopne dvorane nekdanjega tržiškega rudnika živega srebra.
Od danes do nedelje si bo poleg prodajnega sejma mineralov, fosilov in nakita mogoče ogledati tudi druge strokovne ter priložnostne razstave in se udeležiti izobraževalno-ustvarjalnih delavnic ter vodenih ogledov rudnika, Dovžanove soteske in obnovljene male hidroelektrarne BPT. Med drugim bo na ogled razstava sezonskih gob, biofuorescentnih gliv in kosti iz naših gozdov.
Strokovni fokus letošnjega Minfosa bo na fosilni flori in sulfidnih mineralih. Med njimi je cinebarit iz bližnje Šentanske doline. Galenit in sfalerit pa sta bila glavna rudna minerala v Mežiški dolini, čeprav so v zadnjem času izjemne dvojčke sfalerita našli tudi blizu Škofje Loke, je pojasnil paleontolog iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije Matija Križnar. Dodal je, da med najbolj znane sulfidne minerale sodijo kristali, ki so jih zamenjevali za zlato.
Paleontološki del bo letos namenjen ostankom rastlin, ki so se ohranile skozi geološko zgodovino Zemlje. “Ta zakladnica je ogromna, saj sem sodijo mikroskopsko majhni ostanki alg ali fosilnega lesa do velikih debel preslic ter razvejanih praproti,” je navedel Križnar. Pojasnil je, da imamo v Sloveniji pestro zakladnico fosilnih rastlin, ki jih lahko najdemo na nekdanjih odprtih kopih med Trbovljami in Hrastnikom ter jih naključno odkrijemo ob gozdni cesti sredi Škofjeloškega hribovja ali v grapi pri Idriji.
C. R., STA
