Učinkovita podpora, svetovanje in spodbujanje razvoja nadarjenosti niso pomembni le za nadarjene posameznike, temveč tudi za družbo v celoti, so izpostavili na današnjem celodnevnem posvetu ljubljanske univerze o nadarjenih študentih. Študentom je treba ponuditi izobraževanje, ki je prilagojeno individualnim potrebam, so poudarili.
“Posvet, namenjen delu z izjemnimi študentkami in študenti, ki v okviru svojega študija zmorejo in hočejo več, predstavlja pomemben korak v prizadevanjih naše univerze za poslanstvo doseganja akademske odličnosti ter uresničevanja skrbi za razvoj talentov,” je dejala predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti ljubljanske pedagoške fakultete Mojca Juriševič.
Ob tem je predstavila lani opravljeno raziskavo o tem, kako posamezne članice ljubljanske univerze delajo z nadarjenimi študenti. “Raziskava je del širšega projekta univerze, katerega namen je ugotoviti, kaj se dogaja in na osnovi dobrih praks načrtovati in tudi implementirati bolj kakovostne oblike dela z nadarjenimi študenti,” je pojasnila in dodala, da ne bo napredka, če ne bomo razvijali oziroma spodbujali razvoja talentov vseh študentov, še posebej tistih, ki kažejo neke izjemnosti v primerjavi s svojimi vrstniki.
Po drugi strani pa univerza s tem projektom in z izsledki po njenih navedbah prihaja nasproti tudi ostalim pobudam, da bi se uredilo končno delo z nadarjenimi na nacionalni ravni in tudi v smislu vertikale – vrtec, osnovna šola, srednja šola, univerza in tudi kasneje. Kot je opozorila, je to v trenutnih razmerah nemogoče.
“V vrtcih formalno ne delamo z nadarjenimi otroki, ker za to ni nobene pravnoformalne podlage. Ko pride v osnovno šolo nastopi postopek identifikacije in potem tudi delo z nadarjenimi, kaj se dogaja na različnih šolah ne vemo, ker nimamo novejše analize,” je povedala.
Podobna situacija je tudi na srednji šoli, na univerzi pa zdaj ugotavljajo, da na posameznih članicah izvajajo zelo zanimive in pomembne aktivnosti za podpiranje razvoja teh študentov. Žal, se pri tem soočajo tudi s številnimi problemi, od finančnih do sistemskih, na primer status mentorja ni urejen, tudi vse te oblike in aktivnosti, ki naj bi se ali se že izvajajo, je vprašanje ali so izvedene v optimalni meri, je še dodala.
Poleg izsledkov o spodbujanju teh študentov na posameznih fakultetah ter predstavitvi nekaterih primerov dobrih praks so se na posvetu seznanili tudi z načini dela z nadarjenimi študenti v mednarodnem visokošolskem prostoru. Te je predstavila vodilna evropska strokovnjakinja s tega področja z nizozemske univerze Avans UAS Marca Wolfensberger.
“Pred nami so izzivi, za katere potrebujemo celo srce, roke in pamet. Ne smemo si privoščiti, da bi izgubili kakšen talent. Sodelovati moramo transdisciplinarno in uporabljati pedagogike nadarjenosti, da bodo študenti, ki so sposobni in pripravljeni narediti več, kot lahko ponudi redni program, postavljeni pred izzive,” je dejala. Programi za talente po njenem prepričanju prinašajo koristi za institucijo, učitelje in študente, predvsem pa za družbo v celoti.
Posvet z naslovom Študentke in študenti, ki zmorejo in hočejo več: podpora med študijem je organizirala Univerza v Ljubljani.
C. R., STA
