Večina pedagoških honorarnih delavcev visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol je po podatkih Sursa redno zaposlena drugje

0
559
(Foto: Freepik)

V lanskem študijskem letu je pedagoško honorarno delo na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah skupaj opravljalo 5921 honorarnih delavcev. Od tega jih je bilo 3497 oz. 59 odstotkov redno zaposlenih drugje oz. so to bili študenti, upokojenci ali neaktivni na trgu dela, so objavili na spletni strani Statističnega urada RS (Surs).

 

V šolskem letu 2020/2021 je na visokošolskih zavodih honorarno delo opravljalo 4858 ljudi, na višjih strokovnih šolah pa 1063. Lani je bilo 2207 honorarnih delavcev tudi redno zaposlenih na visokošolskih zavodih. Izmed teh je 60,9 odstotka pedagoških delavcev opravljalo honorarno delo na visokošolskem zavodu, kjer so bili redno zaposleni, petina je honorarno delo opravljala na drugem visoko- ali višješolskem zavodu, 18,8 odstotka pa je bilo takih, ki so opravljali honorarno delo hkrati na istem in še vsaj enem visoko- ali višješolskem zavodu.

846 pa je bilo pedagoških honorarnih delavcev, ki so poučevali na višjih strokovnih šolah, ne da bi imeli na visoko- ali višješolskih zavodih redno zaposlitev. 217 posameznikov pa je imelo na višjih strokovnih šolah tudi redno zaposlitev. Večina (69,1 odstotka) jih je honorarno delo opravljala na istem višješolskem zavodu, 18,4 odstotka delavcev je delo opravljalo le na drugem visoko- ali višješolskem zavodu, 12,4 odstotka pa jih je honorarno delo opravljalo hkrati na istem in še vsaj enem visoko- ali višješolskem zavodu.

Po statusu je največ honorarnih delavcev, ki niso redno zaposleni na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah, zaposlenih drugje, sledijo upokojenci in neaktivni na trgu dela, najmanj pa je študentov.

V lanskem študijskem letu je imelo 62 odstotkov honorarnih delavcev na visokošolskih zavodih visokošolsko izobrazbo 3. stopnje, 38 odstotkov pa visokošolsko izobrazbo 2. stopnje. Na višjih strokovnih šolah pa je imelo dokončano visokošolsko izobrazbo 1. stopnje 26,2 odstotka vseh honorarno zaposlenih, 47,9 odstotka je bilo tistih z 2. stopnjo in 25,9 odstotka s 3. stopnjo visokošolske izobrazbe.

Med honorarnimi delavci, ki sicer niso redno zaposleni na visoko- ali višješolskih zavodih, je na visokošolskih zavodih 47 odstotkov starejših od 50 let, na višjih strokovnih šolah pa je takih 53 odstotkov.

Na visokošolskih zavodih je v primerjavi z višjimi strokovnimi šolami večji delež honorarno zaposlenih pedagoških delavcev, ki so starejši od 65 let. 20 odstotkov vseh honorarnih delavcev visokošolskih zavodov, ki pri njih nimajo redne zaposlitve, je starih več kot 65 let, medtem ko ta delež na višjih strokovnih šolah znaša 15 odstotkov, so še objavili na spletni strani Surs.

P.T., STA