Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je včeraj seznanil z desetim poročilom o položaju romske skupnosti v Sloveniji za leto 2022. Soglasno je bil sprejet sklep, s katerim odboru za izobraževanje ter vladi predlaga, da se pri reševanju izzivov problematike nameni poseben poudarek vzgoji in izobraževanju romskih otrok.
Poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji za leto 2022 je poslancem predstavil novoimenovani vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za narodnosti Rok Petje. V letu 2022 so pristojna ministrstva pristopila k izdelavi akcijskih načrtov, tudi občine so pristopile k izdelavi strateških načrtov. “Veljavne strategije ima trenutno 12 občin z naseljeno romsko skupnostjo, kar je polovica,” je dejal.
Poudaril je, da je na lokalni ravni zaznati pozitivne premike. Med drugim je spomnil, da je država za izboljšanje položaja in socialnega vključevanja Romov v letu 2022 namenila 15,5 milijona evrov, občinam 3,8 milijona evrov. “V poročilu ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot eno od težav pri vključevanju romskih otrok v družbo izpostavlja neobiskovanje pouka. V zvezi s tem je bilo 245 prekrškovnih postopkov,” je pojasnil in dodal, da je problematično tudi srednješolsko izobraževanje romskih otrok.
Da je neobiskovanje pouka še vedno težava pri romskih otrocih, ker tudi lokalne skupnosti ponekod niso opravile naloge, je izpostavil tudi Rado Kostrevc z ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Ministrstvo skuša problematiko med drugim reševati z zaposlovanjem romskih pomočnikov, ki so se po njegovih navedbah izkazali kot nekaj zelo pozitivnega in uspešnega, še posebej v vrtcih. Posebej pa si prizadevajo, da bi se čim več romskih otrok pred začetkom osnovne šole vključilo v vrtec.
Peter Dirnbek Vatovec z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je glede zaposlovanja Romov ugotavlja, da je bilo lani v ukrepe države za zaposlovanje vključenih 3479 Romov, kar je 7,5 odstotka več kot leto prej, še nekaj sto jih je bilo vključenih v druge podobne programe. Največja ovira pri zaposlovanju Romov so po njegovih besedah še vedno nizka raven izobrazbe in pomanjkanje delovnih izkušenj, pa tudi lastna nepripravljenost za vključevanje v zaposlitev.
Kar se tiče zdravstvenega varstva ministrstvo za zdravje po navedbah državne sekretarke Eve Vodnik ugotavlja, da Romi še vedno zelo omejeno uporabljajo zdravstvene storitve pri izbranem osebnem zdravniku. Terensko delo se je izkazalo za najbolj uspešno, a da bi moralo biti, kot pravi, še bolj kontinuirano. Ministrstvo zato še krepi podporo organizacijam z javnimi razpisi, ki na terenu izvajajo kakovostne programe za romsko skupnost.
Damijan Urankar z ministrstva za naravne vire in okolje je povedal, da aktivno sodelujejo pri pripravi prostorskih načrtov v občinah, kjer živijo tudi Romi. Zagovarja načelo, da se ta naselja obravnavajo enako kot vsa ostala naselja, na način, da se jim omogoči opredelitev ustrezne namenske rabe, zagotovi komunalna infrastruktura kot podlaga za pridobitev ustreznih upravnih dovoljenj za gradnjo oz. legalizacijo.
S področja varnosti je policija dnevno vpeta v reševanje romske problematike. Ministrstvo za notranje zadeve ocenjuje, kot je povedal predstavnik policije, da policijsko delo daje želene rezultate. Se pa policija še vedno srečuje s številnimi težavami, je dejal in dodal, da gre za nezainteresiranost posameznih lokalnih skupnosti, pa tudi za nezainteresiranost in slabo odzivnost predstavnikov romske skupnosti za preventivne aktivnosti, ki jih izvaja policija.
Predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožek Horvat Muc je poudaril, da nenehno opozarjajo na to, da s položajem romske skupnosti niso zadovoljni, saj se stanje ponekod ni izboljšalo že 20 let. “Opozarjamo na slabo izobraževanje romskih otrok in neustrezne bivanjske razmere v naseljih, kjer ni pitne vode, pa tudi varnostne razmere v teh naseljih niso dobre in se poslabšujejo,” je bil jasen.
Darko Rudaš iz Združenja foruma romskih svetnikov je izpostavil, da bi se morali vsi deležniki zavzemati za višjo izobraženost mladih Romov in zaposlovanje na trgu dela. “Potrebno bo narediti preboj, preseči modele segregacije, izhajati iz potreb posamezne občine z romskimi naselji, da zagotovijo pogoje za razvoj romske skupnosti,” je poudaril.
Anja Bah Žibret (SDS) je pozvala v razmislek, da se poročila, ki se enkrat na leto obravnavajo, obravnavajo za tekoče leto in ne za preteklo. Vida Čadonič Špelič (NSi) pa se je zavzela za reševanje romske problematika na najvišji ravni, za celovit pristop in sistemske rešitve.
C. R., STA
