Za razvoj kritičnega razmišljanja mladih v vzgoji in izobraževanju so pomembni pedagogi

0
337
(Foto: Freepik)

Slovenski šolski sistem pri otrocih in mladostnikih spodbuja tudi razvoj kritičnega mišljenja, je prepričana Mojca Juriševič s pedagoške fakultete. Ključno vlogo pri tem odigrajo pedagogi. Od njih je odvisno, kako v svoji poklicni vlogi prilagajajo vsebine in metode pouka s ciljem spodbujanja kritičnega in ustvarjalnega mišljenja.

 

Po besedah redne profesorice za področje pedagoške psihologije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani Mojce Juriševič študijski programi na področju začetnega izobraževanja pedagogov vsebujejo tudi vsebine, ki so povezane s spodbujanjem kritičnega mišljenja pri učencih. Odvisno pa je, kako študenti in kasneje pedagogi izven formalnih zahtev pri posameznih predmetih ali aktivnostih o njih razmišljajo, kako jih razumejo in uporabljajo.

Vprašanje je tudi, kako avtonomno pedagogi delujejo v svoji poklicni vlogi, koliko o kritičnem mišljenju vedo, kako ga cenijo, ga spremljajo pri sebi in kako so usmerjeni pri svojem poučevanju in ocenjevanju.

“Verjamemo lahko, da v vrtcih in šolah učitelji z izborom različnih metod poučevanja, vključevanjem v različne projekte ter, še pomembneje, z lastnim zgledom vplivajo na razvoj in uporabo kritičnega mišljenja pri otrocih in mladostnikih,” je poudarila Juriševičeva. Kot je dodala, pa se je treba zavedati, da se vzgojitelji, učitelji in drugi strokovni delavci med seboj razlikujejo v svojem znanju in pedagoških ravnanjih, pa tudi v motiviranosti za učenje, ki je tesno povezana s kritičnim mišljenjem.

Pomembna vloga obšolskih dejavnosti

K razvoju kritičnega mišljenja pripomorejo tudi obšolske dejavnosti, pri čemer pedagoška psihologinja izpostavlja, da so bolj kot področja dejavnosti pomembni pedagoški pristopi, na osnovi katerih je treba najprej usvojiti določena znanja in strategije, da bi sploh lahko kritično razmišljali. “V tem pogledu pa so dobrodošle različne aktivnosti ali projekti, povezani z avtentičnimi učnimi situacijami, saj v njih še bolj razumemo, kako pomembno je, da se v problem poglobimo in ga preučimo z različnih vidikov, da pridemo do najboljše rešitve,” je utemeljila.

Pri tem priporoča, da si obšolske dejavnosti učenci izberejo glede na lastne interese oz. močna področja, saj so tako za učenje na teh področjih še posebej motivirani. Obenem je pomembno, da imajo učenci v procesu učenja in uporabe kritičnega mišljenja oporo, kot so usposobljeni mentorji in tudi vrstniki, s katerimi se o aktivnostih lahko pogovorijo, izmenjajo razmišljanja, spoznavajo nove vidike, nenazadnje spreminjajo svoje poglede. Ključno pa je, da se kritično mišljenje ne uporablja le priložnostno ali reaktivno, temveč tudi proaktivno. “To pomeni, da ga ozaveščamo, o njem razmišljamo, ga vsakodnevno spoznavamo in spoštujemo tako v šoli kot izven nje,” je pojasnila.

Ob procesu razvoja kritičnega mišljenja v izobraževalnih ustanovah je po njenem mnenju med drugim treba spodbujati tudi sposobnosti, kot so ustvarjalnost, sporazumevanje in sodelovanje, ki veljajo za temeljne spretnosti današnjega časa.

Pedagogi potrebujejo ustrezne usmeritve, potrebne tudi izboljšave

Tudi pedagogi se med svojim poučevanjem razvijajo kot kritični misleci, vendar pa na tej poti, kot poudarja, potrebujejo tudi podporo in nadaljnje izobraževanje. V okviru kataloga programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2022/2023 pa zgolj en zasebni zavod ponuja osemurno izobraževanje za pedagoške delavce s področja razvijanja kritičnega mišljenja. Juriševičeva zato poudarja, da bi se na tem področju dalo narediti več.

Smo si za kritično mišljenje vzeli dovolj časa? Kako smo motivirani za reševanje problemov s kritičnim mišljenjem? Smo dovolj zavzeti? Nam je vredno? Razumemo? Imamo dovolj znanja, ki je predpogoj za kritično mišljenje? To je le nekaj vprašanj, ki jih izpostavlja in na katera so potrebni usklajeni odgovori znotraj vzgojno-izobraževalnega sistema ter družbe, če si želimo kakovostnega življenja in razvojne usmerjenosti. “Zato se bo treba čim prej lotiti dela na izboljšavah in vrzelih,” je opozorila.

J.S., STA