Življenje se danes vrti okoli »big data« ali »velepodatkov«

0
75
FIŠ Novo Mesto (Foto: FIŠ)

Človeštvo je v stoletjih, še posebej v zadnjih desetletjih nakopičilo toliko informacij in znanja, da dandanes brez visokošolskega študija skorajda ne gre več. Pravilna izbira študijske smeri na izobraževalnih ustanovah z visoko usposobljenim pedagoškim kadrom je temelj poklicnega delovanja posameznika.

 

Na potrebe časa se najbolje odzivajo tisti, ki veliko vedo in predvsem znajo izbirati prave informacije v gori podatkov, na katere vsak dan naletijo, zato je kvalitetna visokošolska izobrazba zelo pomembna. Tako na Fakulteti za informacijske študije (FIŠ) izvajajo programe na treh ključnih področjih. Na področju Računalništva in spletnih tehnologij omogočajo dodiplomski in magistrski študijski program s poudarkom na napredni uporabi in razvoju tovrstnih tehnologij. »Tistim, ki bi želeli digitalne tehnologije bolj povezovati z družboslovnimi, poslovnimi, organizacijskimi veščinami, je namenjeno drugo področje – Informatika v sodobni družbi, na katerem omogočajo dodiplomski in magistrski študijski program,« je za Demokracijo dejal Matej Makarovič in dodal, da so tretje področje na FIŠ  Podatkovne znanosti, ki jih pokrivajo na ravni magistrskega programa s tem imenom. Tu se študenti usposobijo za najzahtevnejše podatkovne analize, ki so v današnjem času zmeraj bolj pomembne na področjih oglaševanja, poslovanja, upravljanja, varnosti in raziskovanja. »Končno se danes vse življenje vrti okrog »big data« oziroma velepodatkov. Krono naše ponudbe pa seveda prestavlja doktorski študijski program Informacijska družba, ki nadgrajuje vse naše programe na nižjih stopnjah in je v svoji izvedbi izrazito individualiziran, saj se prilagaja raziskovalnim interesom vsakega posameznega študenta,« je še dejal dr. Makarovič.

Brezplačno za zaposlene

Na vse dodiplomske in magistrske študijske programe FIŠ se je mogoče vpisati tudi brezplačno – mogoče je namreč redni vpis. »Ljudje se pogosto ne zavedajo, da je takšen brezplačni študij na voljo tudi za vse redno zaposlene, ki svoje pravice do rednega študija še niso potrošili,« pravi dr. Makarovič in nadaljuje, da se na FIŠ ob ohranjanju visokih standardov trudijo čim bolj približati študentskim potrebam. Od oktobra letos dalje bodo namreč vse študijske programe izvajali tako, da se bodo predavanja in vaje poleg izvedbe v predavalnici s pomočjo pametnih tabel in videokonferenčnih sistemov izvajale tudi prek spletnega orodja Zoom. Tako bodo ustregli študentom, ki si želijo biti redno navzoči v teh aktivnostih, a ne utegnejo fizično priti na fakulteto, kar je na kožo še posebej pisano tistim, ki študirajo na FIŠ, a ne živijo v Novem mestu in okolici.

Interdisciplinarna širina

 

Med najbolj popularnimi študijskimi programi na FIŠ je Računalništvo in spletne tehnologije, ki je letos prvič dosegljiv brezplačno, smer Informatika v sodobni družbi pa je bila brezplačna že prej. Dr. Makarovič ima vtis, da se pozornost na podiplomski stopnji letos enakomerno deli med več programov. »Doktorski študij, ki že po definiciji ni množičen, zato ga težko primerjamo z drugimi –pa je idealen za tiste, ki že imajo univerzitetno izobrazbo po starem sistemu ali bolonjski magisterij, pa bi si želeli še nekaj več. Prav na tem področju na FIŠ pričakujejo naraščanje interesa, saj je naša prednost ravno interdisciplinarna širina, ki je drugi doktorski študiji v Sloveniji večinoma ne dajejo.« Še bolj privlačno pa je, da na FIŠ, kot je dejal dr. Makarovič, deluje Superračunalniški (HPC) center, ki je sicer najprej razpolagal s superračunalnikom Rudolf. Ker pa se stvari tem področju izredno hitro spreminjajo, zdaj v HPC od leta 2019 deluje nov superračunalnik Trdina, ki je sestavni del superračunalniškega omrežja HPC RIVR, v katerem je FIŠ partner z Univerzo v Mariboru in Inštitutom IZUM. »Prek tega smo del najzmogljivejšega superračunalniškega sistema v Sloveniji, ki se uvršča tudi med največjih sto na svetu,« še pravi dr. Makarovič.

Javna fakulteta FIŠ

Svobodna zasebna pobuda smiselno dopolnjuje javno šolstvo in ne predstavlja nikakršnega problema ali celo grožnje, meni dr. Makarovič in pravi, da se še vedno občasno zgodi, da Fakulteto za informacijske študije (FIŠ) kdo omeni kot zasebno fakulteto: »Priznam, da včasih ne vem, kdaj gre za nevednost in kdaj za namerno laž.« FIŠ je namreč javna fakulteta na povsem enak način kot javna Univerza v Ljubljani. Edina razlika je, da je FIŠ mlajši in da kot samostojni visokošolski zavod ne pa kot univerza deluje od leta 2008. »Sicer pa sledimo najmanj enakim, večkrat tudi višjim standardom. Za primer – kolegi, ki opravljajo naloge visokošolskih učiteljev pri nas, morajo izpolniti strožje pogoje za izvolitev v posamezni naziv kot pa recimo v Ljubljani. Zavestno smo se odločili, da zahtevamo visoke standarde,« nam je povedal dr. Makarovič, ki je prepričan, da je le še vprašanje časa, ko bo v Novem mestu začela delovati četrta slovenska javna univerza, ta pa mora biti postavljena na trdnih in zdravih temeljih.

Lucija Kavčič