“Daj otroku zgodaj denar denar v roke, pa ne veliko, da ne more z njim delati potrate, in mu naroči, kaj mora kupiti, da se uči računati.
Otrok naj prostovoljno razpolaga s svojim denarjem, a od njega zahtevaj, naj si vedno vse zabeleži v zvezek: koliko je dobil in koliko in za kaj je denar porabil. Na ta način ima otrok vedno pred očmi, kako je denar porabil. Tako se vzbudi v otroku nagnjenje do varčevanja.
Da se ga pa ne prime lakomnost, pa zahtevaj, da naj včasih tudi kaj da v dobre namene, na primer za pogorelce, za uboge…”
Krščanska mati, Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1913