Z znanstvenim posvetom se danes v Škofji Loki začenja celomesečno praznovanje ob 1050-letnice Škofje Loke. Leta 973 je namreč tedanji cesar Svetega rimskega cesarstva Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu v fevd podelil širše loško območje. Številne kulturne, športne in druge dogodke pripravlja več kot 30 različnih organizatorjev.
Kot je na novinarski konferenci v torek povedal škofjeloški župan Tine Radinja, so se odločili praznovati cel mesec junij. Praznovanje se tako začenja z današnjim znanstvenim posvetom, nadaljeval se bo s številnimi kulturnimi in športnimi dogodki, zaključil pa s slovesno akademijo ob občinskem prazniku 30. junija, prav na dan podpisa listine.
Župan se nadeja, da se bodo Ločani in prijatelji Škofje Loke celoten prazničen junij srečevali na mestni trgih in ulicah ter v kulturnih ustanovah in praznovali tisočletje razvoja mesta. Ta je, kot je poudaril Radinja, še danes temelječ na odprtosti in vključevanju, na odličnih geografskih danostih in predvsem na ustvarjalnosti ljudi, ki tu živijo.
Kot je povedala direktorica Javnega zavoda 973 Jana Fojkar, pri organizaciji dogodkov v prazničnem juniju sodeluje več kot 30 organizatorjev. Posebej bogat bo glasbeni program, saj se bo tekom meseca na različnih lokacijah zvrstilo kar 18 glasbenih dogodkov. Veliko bo na novo odprtih razstav. Kar nekaj bo tudi športnih dogodkov, poleg Teka 4 mostov še turnir Jana Oblaka in kolesarske prireditve.
Že to soboto bo potekal tradicionalni Historial, ki bo obiskovalce popeljal po bogati zgodovini Škofje Loke. Obiskovalci bodo spoznali starodaven sejemski utrip in cehovsko dediščino Škofje Loke, v živo spremljali izdelavo najrazličnejših izdelkov, poslušali glasbo različnih, med njimi tudi historičnih zvrsti, okušali loško kulinariko in sodelovali v raznih družabnih igrah.
Kot je povedala vodja Turizma Škofja Loka Andreja Križnar, tudi letos na Historialu dajejo poudarek kruhu, pivu in rokodelskim doživetjem. Potekale bodo tudi različne slikarske in muzejske delavnice, zvrstili se bodo folklorni in nekaterih drugi nastopi škofjeloških šolarjev, vrtec pa pripravlja pravljice za otroke.
Zgodba Škofje Loke se začenja 30. junija 973 s prvim zapisom loških krajev v pisnih virih, kar predstavlja simbolno točko vstopa v zgodovino. Takrat se začenja bogata zgodovina mesta ob sotočju Sor, ki je postalo upravno, gospodarsko in kulturno središče velikega fevdalnega gospostva. Kmalu je nad mestom zrasel grad z mestnim obzidjem, čez Selško Soro pa Kamniti most, ki je najstarejši ohranjeni most v Sloveniji.
Leta 1511 je mesto preživelo hud potres, kasneje pa doživelo silovit razmah različnih obrti in trgovine. Za duhovni utrip sta skrbela nunski in kasneje kapucinski samostan, v katerem je leta 1721 pater Romuald ustvaril Škofjeloški pasijon, najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku.
Z nastopom sekularizacije leta 1803 so se osemstoletne vezi s Freisingom pretrgale in loško ozemlje je postalo del avstrijskega ozemlja. Že leta je 1870 Loko dosegla gorenjska železniška proga, v letu 1894 pa je kot prva na Kranjskem dobila električno mestno razsvetljavo. Umetniško stvarjanje slovenskih impresionistov je Škofjo Loko povzdignilo v rojstno mesto slovenske likovne moderne.
Po koncu druge svetovne vojne se je začel velik gospodarski in populacijski razvoj ter prostorska širitev mesta. Zrasle so nove stanovanjske soseske in številne tovarne. Z osamosvojitvijo in vstopom v evropske integracije se je škofjeloško gospodarstvo prestrukturiralo. Danes najpomembnejše branže so strojništvo z orodjarstvom in livarstvom.
C.R., STA
