Informativni dnevi bodo letos potekali 17. in 18. februarja, veliko zanimivih strokovnih in poklicnih programov pa so srednje šole predstavile že na sejmu Informativa na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ravnatelj SLGŠM Aleš Hus pravi, da njihove dijake delodajalci dobesedno razgrabijo.
Letošnje leto se je hitro obrnilo in za novo generacijo devetošolcev se približuje dan, ko se bo treba odločiti za poklic in šolo, ki bi jo želeli obiskovati. Razpis za vpis na srednje šole je bil že objavljen, in da bo odločitev lažja, srednje šole pripravljalo informativne dneve, ki bodo letos po nekaj letih, ko so zaradi epidemije koronavirusa potekali virtualno, spet potekali v fizični obliki. Velika večina srednjih šol razpisuje informativne dneve takoj po koncu zimskih počitnic v zahodnem delu Slovenije v petek, 17., in v soboto, 18. februarja. V sklopu obeh dni pa bodo na voljo trije termini: v petek ob 9. in ob 15. uri, v soboto pa le ob 9. uri. Tako si bo vsak devetošolec lahko ogledal po tri šole. Že januarja je na Gospodarskem razstavišču potekala 14. Informativa, na kateri se je v dveh dneh mladim predstavilo več kot 250 izobraževalnih in drugih obšolskih in obštudijskih programov, med drugim vse slovenske srednje šole, univerze in fakultete, nekaj pa tudi iz Hrvaške, Avstrije in Švice, obenem pa so mladi s pomočjo projekta Moja prva zaposlitev lahko stopili v stik z delodajalci in tako poizvedeli, kateri poklici so v tem trenutku najbolj iskani, kakšna so določena delovna mesta ter kako priti do štipendij in usposabljanj.
Gozdar, kmet in lesar
Na omenjenem sejmu Informativa je sodelovalo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je mladim s kampanjami Lepo je biti kmet in Postani gozdar predstavilo poklice v kmetijstvu in gozdarstvu. Kogar je zanimalo, se je lahko preizkusil v sečnji dreves na simulatorju sečnje, ki so mu ga pomagali upravljati predstavniki Srednje šole za gozdarstvo in lesarstvo Postojna, na vprašanja glede izobraževanja v gozdarstvu pa so odgovarjali tudi predstavniki Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Zavoda za gozdove ter srednje Lesarske in gozdarske šole Maribor, ki edina v regiji izvaja izobraževanje za gozdarske poklice. Z njenim ravnateljem Alešem Husom smo se pogovarjali tudi mi. »Lahko povem, da so poklici, za katere izobražujemo, deficitarni in jih primanjkuje. Tako se nam je prvič zgodilo, da je na šolski karierni sejem prišlo kar 16 podjetij, ki so predstavila svoje dejavnosti in iskala stike z dijaki. Na naši šoli imamo sicer kar pestro ponudbo poklicev: že 9. leto izobražujemo za poklica gozdar in gozdarski tehnik in lahko povem, da imajo naši dijaki takoj, ko končajo šolo, zaposlitev že zagotovljeno, saj jih dobesedno razgrabijo. Pri lesarskih poklicih je enako. Sicer pa pri nas izobražujemo za poklice obdelovalec lesa, mizar in lesarski tehnik, letos vpisujemo za poklic mizarja tudi po vajeniškem sistemu, mogoče je pridobiti poklic lesarskega tehnika po programu 3 + 2, na višji šoli pa si lahko pridobijo poklica inženir lesarstva in inženir oblikovalca lesa,« je dejal Aleš Hus, ki ugotavlja, da se zadnja leta vpis na njihovo šolo sicer nekoliko povečuje, predvsem zaradi za zdaj številnčnejših generacij, kar ga veseli, saj je bilo vpisa na njihovo strokovno šolo premalo.
Želijo domače kadre
Tehtnica se torej sedaj vendarle nagiba bolj v korist vpisa na poklicne in tehniške šole; v preteklosti je bilo namreč vpisov na gimnazije, ki terjajo nadaljnji študij, občutno preveč. »Morda so dozoreli tudi starši, da otrok, če se pojavi želja po poklicu že v osnovni šoli, ne silijo več v splošne šole in bolj sledijo njihovim željam,« še pravi ravnatelj Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor in pove, da imajo stike z obrtniki in podjetji, ki si želijo njihovih kadrov: »Naša oglasna deska, kjer podjetja oglašujejo prosta delovna mesta, je polna, zato ni problema dobiti prakse in zaposlitve. Naj povem še, da si podjetja vedno bolj želijo domače delovne sile.« Morda je razlog za večji vpis na poklicne in strokovne šole tudi spoznanje, da so te šole pravzaprav zelo dobre, še pravi Aleš Hus, ki je na svoje dijake, ki sicer prihajajo iz severovzhodne Slovenije predvsem iz vaških okolij, ponosen, saj dosegajo tudi zelo dobre rezultate na različnih tekmovanjih.
Razpisana prosta mesta
Osnovno šolo bo letos končalo 21.571 učencev, za njihovo nadaljnje šolanje je razpisanih 25.560 mest, od tega v programih nižjega poklicnega izobraževanja 700, v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6872, v programih srednjega strokovnega izobraževanja pa 10.176 mest. Od 25.560 vpisnih mest jih je 40,5 odstotka za srednje strokovno izobraževanje, za gimnazije 29,9, za srednje poklicno izobraževanje 26,9 in za nižje poklicno izobraževanje 2,7 odstotka. V programih splošnih gimnazij je na voljo 5966 mest, od tega v zasebnih šolah 476. V programih strokovnih gimnazij pa je razpisanih 1678 mest. V gorenjski regiji je za učence, ki končujejo osnovno šolo, na voljo 2672 mest, v goriški 1434, v jugovzhodni regiji 2200, na Koroškem 836 mest, v primorsko-notranjski regiji pa 398. V obalno-kraški regiji je za bodoče dijake razpisanih 1266 mest, v osrednjeslovenski 6778, v podravski 4248, v pomurski 1308, v savinjski 3324, v posavski regiji 552 in v Zasavju 544 mest.
Vajeniška učna mesta
Za nadaljevanje izobraževanja po končanem programu srednjega poklicnega izobraževanja je v programih poklicno-tehniškega izobraževanja na voljo 3120 mest, poklicnega tečaja 238 in maturitetnega tečaja 432 mest v javnih ter 36 mest v zasebnih šolah. Tudi v šolskem letu 2023/2024 se bodo lahko dijaki na nekaterih šolah izobraževali v vajeniški obliki. Delodajalce, pri katerih so na voljo vajeniška učna mesta, lahko kandidati najdejo na spletni strani ministrstva in na povezavi www.mojaizbira.si. Preizkuse nadarjenosti, kjer so potrebni, bodo šole izvajale med 10. in 20. marcem, nanje pa se je treba najkasneje do 2. marca. Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 3. aprila, ministrstvo pa bo najkasneje do 7. aprila do 16. ure na spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma šolah. Učenci bodo lahko do 24. aprila prenesli svojo prijavo na drugo šolo. Šole bodo učence o morebitni omejitvi vpisa obvestile najpozneje do 29. maja, ti pa bodo morali do 16. junija izbranim šolam posredovati dokazila o izpolnjevanju vseh vpisnih pogojev. Tisti, ki bodo do takrat izpolnjevali vse vpisne pogoje in bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo tudi vpisani in si do 1. septembra lahko oddahnejo oziroma poskrbijo le še za nastanitev v dijaškem domu, če jo bodo potrebovali (teh je za novince razpisanih 2164), drugi pa bodo morali biti pozorni še na več podrobnosti glede omejitev vpisa.
Lucija Kavčič
