Ministrstvo je objavilo poziv učiteljem in učiteljicam za napotitev na delo v evropskih šolah z začetkom 1. septembra. Iščejo učitelje športne vzgoje na primarni stopnji in učitelje francoščine na sekundarni stopnji Evropske šole Frankfurt ter učitelje zgodovine in geografije na sekundarni stopnji Evropske šole Bruselj. Rok za prijavo je 27. marec.
Začasna napotitev na delo v tujino s polnim delovnim časom traja devet šolskih let, pod pogojem da je učitelj ali učiteljica pozitivno ocenjen oz. ocenjena po dveh in po petih letih poučevanja. Izjemoma se lahko napotitev podaljša na 12 let, so pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Delo poteka v izrazito večjezičnem in večkulturnem okolju, zato sta poleg osnovne usposobljenosti za delo pomembna tudi znanje tujih jezikov ter sposobnost delovanja v jezikovno in kulturno raznolikem okolju.
Kandidati, ki se lahko prijavijo na poziv, morajo imeti med drugim sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v javni osnovni ali srednji šoli v Sloveniji ter imeti najmanj triletne delovne izkušnje na delovnem mestu učitelja na področju vzgoje in izobraževanja.
Rok za prijavo je 27. marec, na ministrstvu pa kandidatom svetujejo, da zahtevani dokumentaciji priložijo tudi motivacijsko pismo. Prijave zbirajo na naslovu ministrstva na Masarykovi 16 v Ljubljani.
V sistem evropskih šol se je sicer Slovenija vključila z vstopom v EU. Prva evropska šola je bila ustanovljena leta 1953 v Luksemburgu, danes pa jih deluje 13 v šestih državah. V državah članicah EU delujejo tudi akreditirane evropske šole, med katerimi je Evropska šola Ljubljana. Ta je program začela izvajati septembra 2018, so pojasnili.
Cilj sistema evropskih šol je izobraževati in vzgajati otroke iz različnih držav v njihovem maternem jeziku, v duhu tesnega sodelovanja in sobivanja v raznolikem medkulturnem okolju. Program zajema predšolsko vzgojo (dve leti), primarno stopnjo (pet let) in sekundarno stopnjo (sedem let), izobraževanje pa se zaključi z Evropsko maturo.
V vsaki evropski šoli je več t. i. jezikovnih sekcij, v ožji mreži pa zaradi premajhnega števila slovenskih otrok ni slovenske jezikovne sekcije. Ti se po pojasnilih ministrstva zato izobražujejo v angleški, francoski ali nemški jezikovni sekciji in imajo predmet slovenščina kot prvi jezik.
Z. P., STA
