Večletni projekt Filmska osnovna šola je s 113 strokovnimi usposabljanji strokovnih delavcev v osnovnih šolah in informacijskim spletiščem Šola filma, na katerem je registriranih 400 strokovnih delavcev, povečal dostopnost do filmskovzgojnih vsebin in o njih ozaveščala po vsej Sloveniji, predvsem zunaj večjih mestnih središč.
Nacionalni projekt Art kino mreže Slovenije je nudil pomembno podporo izobraževanju učiteljev, ki izvajajo osnovnošolski izbirni predmet Filmska vzgoja. Tega je v preteklem šolskem letu izvajalo 132 šol po Sloveniji, je razvidno iz zaključnega poročila projekta, ki ga je na strokovnem posvetu ob začetku tedna predstavila vodja projekta Filmska osnovna šola Petra Gajžler, so sporočili iz Javnega zavoda Kinodvor.
Skupno je bilo v projekt Filmska osnovna šola, ki je bil zasnovan s strokovno podporo Kinodvora na podlagi evalvacije drugega nacionalnega programa, vključenih 1341 pedagogov iz 280 osnovnih šol. Projekt je trajal pet šolskih let od leta 2016 do leta 2021 in sta ga sofinancirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Slovenija.
Projekt Filmska osnovna šola je potekal sočasno s petletnim nacionalnim projektom Razumevanje filma, ki je bil namenjen srednjim šolam. Filmska osnovna šola je bila zasnovana s strokovno podporo Kinodvora na podlagi evalvacije drugega nacionalnega programa.
V ljubljanskem Kinodvoru so ob zaključku projekta Filmska osnovna šola v ponedeljek pripravili strokovni posvet. Poleg predstavitve zaključnega poročila je potekala razprava o stanju filmske vzgoje in potrebah za prihodnost, ki naj jih upošteva naslednji nacionalni filmskovzgojni program. Organizator posveta je bil Javni zavod Kinodvor v sodelovanju z Art kino mrežo Slovenije.
Na vodeni razpravi so sodelovali strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah iz vse Slovenije, predstavniki kinematografov in posamezni izvajalci filmskovzgojnih programov, predstavniki ministrstva za kulturo, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Slovenske kinoteke ter Slovenskega filmskega centra.
Po ugotovitvah udeležencev razprave bi morali nadaljevati delo Filmske osnovne šole in zagotoviti večnivojska usposabljanja učiteljev v sodelovanju z univerzami in filmskimi ustvarjalci. Prav tako bi bilo treba poleg učiteljev v novem nacionalnem programu zagotoviti izobraževanje in kadrovsko podporo za izvajanje filmske vzgoje v kinematografih Art kino mreže Slovenije, program pa bi moral vključevati tudi otroke v prostem času in njihove starše.
Poseben program bi moral biti posvečen razvoju filmske vzgoje za otroke s posebnimi potrebami. Naloga nacionalnega programa je tudi skrb za razvoj novih metod dela, prenos dobrih praks iz tujine, priprava temeljnih gradiv za poučevanje, opozarjanje na sistemske pomanjkljivosti ter zapis standardov za izvedbo filmske vzgoje.
Nacionalni program bi tudi moral postati stalen in reden, zato bi bilo treba na sistemski ravni zagotoviti kontinuiteto financiranja neodvisno od projektnih razpisov. Na razpravi so tudi predlagali posodobitev strategije razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje, v kateri bi bilo potrebno opredeliti nove potrebe in smernice za razvoj filmske vzgoje.
V razpravi so bili podani tudi drugi predlogi za sistemske izboljšave; večja podpora distributerjem za boljšo dostopnost in raznolikost kakovostnih filmov za otroke in mlade, povečanje osnovne podpore art kinematografom za njihov obstoj, sistematično večletno financiranje rednih, kontinuiranih programov filmske vzgoje, ureditev avtorskih pravic za predvajanje filmov v šolah, zagotovitev tehnične opremljenosti šol in izvajalcev programov, sprememba normativov za izvedbo praktičnih filmskih vaj, subvencioniranje prevozov za obisk kulturnih ustanov ter ustanovitev filmskega inštituta.
Prvi nacionalni filmskovzgojni program je potekal med letoma 2010 in 2011 in je izobraževal predvsem zaposlene v kinematografih Art kino mreže Slovenije ter prvič poskrbel za široko promocijo filmske vzgoje v kinematografih med šolami. V okviru projekta je bilo izvedenih 14 filmskovzgojnih dogodkov po vsej Sloveniji, v program je bilo vključenih 1427 otrok.
Drugi nacionalni filmskovzgojni program, ki je bil osnovan na evalvaciji in temeljih prvega, je potekal v letih 2014, 2015 in 2016. Izobraževal je nove filmskovzgojne mentorice in mentorje ter omogočil brezplačen ogled filma s pogovorom več kot 16.000 otrokom in mladim, delavnice animiranega filma pa več kot 4500 otrokom in mladim v Sloveniji.
J.S., STA
