Slovenija z nizkim deležem izpisa iz šol pozitivno odstopa od povprečja EU

0
235
(Foto: Pixabay)

Evropska komisija je objavila pregled izobraževanja in usposabljanja za 2022, ki predstavlja številne podatke o razvoju nacionalnih sistemov izobraževanja po celotni EU. Za Slovenijo ugotavlja, da od evropskega povprečja pozitivno odstopa z nizkim deležem izpisanih iz šol in tudi z nadpovprečnim številom diplomantov visokega šolstva.

Število diplomantov v Sloveniji se je povečalo na vseh področjih visokega šolstva, kaže pregled. Delež tistih s terciarno izobrazbo med osebami, starimi od 25 do 34 let, je s skoraj 48 odstotki precej nad 45-odstotnim ciljem na ravni EU, dogovorjenim v okviru evropskega izobraževalnega prostora, in se še zvišuje. Povprečje EU je bilo po podatkih za 2021 pri 41 odstotkih.

Delež učencev, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, v Sloveniji znaša le 3,1 odstotke in je precej pod povprečjem EU (9,7 odstotka). Cilj na ravni EU je delež, nižji od devetih odstotkov.

Mladi so na področju digitalnih spretnosti uspešni, vendar se Slovenija sooča s pomanjkanjem visoko usposobljenih strokovnjakov s področja informacijske in komunikacijske tehnologije, po drugi strani tudi ugotavlja poročilo.

Mladi Slovenci dosegajo dobre rezultate pri osnovnih spretnostih, vendar še vedno obstajajo razlike med dečki in deklicami ter med otroci, rojenimi v Sloveniji in otroci priseljencev. Slovenija se prav tako sooča z vse večjim pomanjkanjem učiteljev na vseh ravneh izobraževanja, kaže poročilo.

Vključenost v predšolsko vzgojo in varstvo se še naprej povečuje in je že tik pod povprečje EU, ki je pri 93 odstotkih. Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju se izboljšuje, vendar ranljive skupine potrebujejo podporo pri izpopolnjevanju in preusposabljanju, menijo pri Evropski komisiji.

Pregled izobraževanja in usposabljanja meri napredek držav pri doseganju ciljev na ravni EU iz strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju v zvezi z uresničevanjem evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021-2030). Pregled vsebuje analizo na ravni EU in 27 poročil za posamezne države.

Letošnja izdaja prvič vsebuje tudi povsem nov kazalnik na ravni EU, ki služi kot širše merilo pravičnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja v EU. Novi indikator se poslužuje kombiniranega merila nizkih izobraževalnih dosežkov.

Namesto osredotočanja na nizke dosežke pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti ločeno zajame nizke dosežke v vseh treh kategorijah skupaj. Na ravni EU so povprečni deleži 15-letnikov z nizkimi dosežki pri bralni pismenosti pri 22,5 odstotka, pri matematični pismenosti pri 22,9 odstotka in pri naravoslovni pismenosti pri 22,3 odstotka. Vsi ti so višji kot povprečni delež 15-letnikov z nizkimi dosežki v vseh treh domenah kombinirano, ki znaša 13 odstotkov.

Za nekatere države je kombinirani indikator po pojasnilih Evropske komisije bolj ugoden z vidika primerjave s povprečjem EU, za nekatere manj. Slovenija se uvršča med države, kjer je kombinirani indikator nizkih dosežkov glede na socioekonomski status z 10,5 odstotka bolj ugoden, kot če gledamo posamezne domene ločeno, še navaja poročilo.

J.S., STA